Vrhovno sodišče je v eni izmed revizij zavzelo precedenčno stališče glede vprašanja anonimnosti novinarskih virov. Med drugim je pritrdilo, da mora novinar neuradno prejete informacije še posebej skrbno preveriti. Predvsem pa je pomembno, da skuša informacije preveriti tudi pri osebi, na katero se nanaša poročanje, so sporočili. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) odločitev pozdravljajo, saj je zagotavljanje in varovanje anonimnosti vira informacij eden od osnovnih mehanizmov, ki novinarjem omogoča pridobivanje pomembnih informacij v javnem interesu.

Koliko je stala žičnata ograja?
V Transparency International (TI) Slovenia so zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, po kateri mora zavod za blagovne rezerve tej nevladni organizaciji posredovati pogodbe o nakupu žičnate ograje na meji. Pričakujejo, da bo zavod odločbo upravnega sodišča spoštoval. "Upamo, da se s to odločitvijo sodišča končuje več kot dve leti in pol dolgo skrivanje informacij o porabi javnih sredstev v zvezi z nakupom žičnate ograje," je dejala predsednica TI Slovenia Alma Sedlar. S sodbo se je po njenih besedah pokazalo, da je vloga civilne družbe nad porabo javnih sredstev nepogrešljiva in nujno potrebna. V Zavodu RS za blagovne rezerve medtem odločbo upravnega sodišča še preučujejo.

Dve kandidatki za ustavno sodišče
Predsednik republike Borut Pahor bo vodje poslanskih skupin uradno obvestil, da se za položaj ustavne sodnice potegujeta dve kandidatki, Verica Trstenjak in Katja Šugman Stubbs. Predlagal bo drugi krog posvetovanj, v katerem bo ugotovil, katera od kandidatk v DZ uživa zadostno podporo. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, ga je namreč vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič v četrtek v imenu vladne koalicije seznanil z uradnim predlogom kandidature predavateljice na ljubljanski pravni fakulteti Katje Šugman Stubbs, ki je že podala soglasje h kandidaturi.

Zavezanost k spoštovanju ESČP
Ministrstvo za pravosodje je zaradi "številnih vprašanj v zvezi s spoštovanjem odločb ESČP" objavilo odziv, v katerem so zapisali, da je Slovenija zavezana k spoštovanju mednarodnopravnih obveznosti in vladavine prava. Štirje vrhovni sodniki pa so se "odločno ogradili" od izjave sodišča, da razsodba ESČP v zadevi Pro Plus ne prepriča. Ministrstvo je zapisalo, da "podpira pomembno vlogo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ESČP pri zagotavljanju pravnih standardov človekovih pravic in prispevku k stabilnosti in demokratičnosti držav v Svetu Evrope". Vrhovno sodišče pa je ponovilo, da se ne strinja z argumenti razsodbe, a to ne pomeni, da odločitve ne bodo upoštevali.

Črpanje evropskih kohezijskih sredstev
Poslanci SDS vlagajo zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi spregovorili o po njihovem mnenju slabem črpanju evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014-2020. S priporočilom zato vladi predlagajo, da v 30 dneh pripravi načrt pospešitve črpanja teh sredstev. Kot je na novinarski konferenci spomnila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, ima Slovenija v obstoječi finančni perspektivi na voljo 3,2 milijarde evrov. Iz kohezijskega sklada je na voljo nekaj več kot 900 milijonov evrov. Po njenih besedah pa smo do konca septembra z zahtevki za povračila iz evropskega proračuna zahtevali le nekaj več kot 300 milijonov evrov oz. 10 odstotkov sredstev.

Slovenci naklonjeni poletnemu času
Slovenija bo predvidoma do konca novembra pripravila stališče v zvezi z morebitno opustitvijo premikanja ure na poletni oziroma zimski čas, so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Po izsledkih javnega posvetovanja, ki ga je tudi v Sloveniji izvedla Evropska komisija, smo Slovenci nekoliko bolj naklonjeni trajnemu poletnemu času. Izbira stalnega časa sicer ni predmet evropske direktive. Predlog zgolj predvideva opustitev premikanja ure, medtem ko so glede izbire ene ali druge možnosti države članice EU samostojne. Naj bi pa zadnji obvezni premik ure na poletni čas izvedli 31. marca, na zimskega pa 27. oktobra prihodnje leto.(TFL)