Poslej imamo državni holding

Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu. Gre za kompleksen zakon z veliko rešitvami, je po seji vlade dejal finančni minister Janez Šušteršič. Z zakonom je predvideno preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v novo družbo - Slovenski državni holding. V holdingu bodo združene vse naložbe države, s katerimi se bo tako upravljalo z enega mesta. Kapitalska družba (Kad) in DSU bosta pripojeni k holdingu.

Modra zavarovalnica bo ob pripojitvi Kada postala odvisna družba holdinga. Holding bo premoženje Kada obravnaval ločeno, saj je namenjeno izključno za namene financiranja potreb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Predlog zakona omogoča tudi prenos slabih terjatev bank v državni lasti na holding. Vsebino zakona o Slovenskem državnem holdingu bo Šušteršič podrobno predstavil na današnji novinarski konferenci, že včeraj pa je vlada razkrila besedilo predloga zakona.

Vlada je imenovala nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za strokovnjaka za reševanje spora s Hrvaško glede Ljubljanske banke. Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil problematiko tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo.
Zagrebško sodišče je zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov. Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz let 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodi postopke proti slovenskim bankam. Od LB in NLB je Zagrebška banka zahtevala izplačilo 492.430 evrov glavnice in pripadajoče obresti od 1. avgusta 1992, kar bi v primeru ugodne rešitve za tožnico znesek lahko tudi podvojilo. Sodišče bo obrazložitev odločitve poslalo naknadno.

Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je kot prvi v Sloveniji uradno začel ponujati komercialne storitve mobilne telefonije četrte generacije LTE. Uporabniki lahko za zdaj storitve uporabljajo v Ljubljani ter na Brniku in Bledu, kjer bodo lahko izkusili hitrost prenosa podatkov med 30 in 80 Mbit/s. V ta namen je Simobil v svojo ponudbo vključil ustrezen USB-modem in nov paket za mobilni internet, ki bosta uporabnikom omogočila uporabo omenjene tehnologije četrte generacije mobilne telefonije (4G), so na novinarski konferenci na Brniku pojasnili predstavniki Simobila.

Sodišče EU je presodilo, da avstrijska zakonodaja, ki dovoljenje za oglaševanje tujih igralniških družb pogojuje z enakovrednostjo zakonodaj za zaščito uporabnikov, ni v nasprotju z evropskim pravnim redom. Predhodno mnenje Sodišča EU je zahtevalo avstrijsko upravno sodišče na podlagi pritožb družb Hit in Hit Larix. Novogoriška družba in njeno kranjskogorsko hčerinsko podjetje sta se na upravno sodišče pritožila, ker jima avstrijsko finančno ministrstvo ni odobrilo dovoljenja za oglaševanje v Avstriji.(TFL)