Odbor DZ za notranje zadeve se je včeraj v drugi obravnavi opredelil do predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Besedilo so popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Pripravljena so bila kot odziv na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ocenila, da številne norme v predlogu ne izpolnjujejo zahteve po jasnosti in nedvoumnosti. Med drugim so z dopolnilom kot začetek uporabe zakona določili 1. januar 2025.(več)

Z novim zakonom predvidena obsežnejša prenova v plačnem sistemu javnega sektorja
Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je del največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Vključuje novo plačno lestvico, ob tem pa s skupno več kot 120 členi med drugim uvaja spremembe sistema nagrajevanja in napredovanja ter na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.(več)

Funkcionarske plače ob koncu plačne reforme predvidoma precej višje
Predlog novega plačnega zakona določa plačne uvrstitve funkcionarjev: predsednika republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, kot tudi drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Ob koncu reforme, leta 2028, bi bile njihove plače občutno višje, od nekaterih za 40, 50 odstotkov, pri nekaterih tudi več.(več)

Iz sodniških in tožilskih vrst ocene o neskladju plačne reforme z odločbo ustavnega sodišča
Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo in Državnotožilski svet ugotavljajo, da predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ne vzpostavlja primerljivosti plač sodnikov oz. tožilcev in poslancev. Zato menijo, da z njim odločba ustavnega sodišča ne bo uresničena.(več)

Plačna reforma po mnenju občin nepravična do županov manjših občin
V občinah so ob predlogu novega plačnega zakona, ki vključuje tudi nove plačne uvrstitve županov, kritični predvsem do predvidenih plač županov manjših občin. Ocenjujejo, da so ti obravnavani nepravično. Kar nekaj pripomb pa imajo tudi glede rešitev, ki na novo urejajo določitev dela plače za delovno uspešnost.(več)

Na posvetu predstavili konkretne aktivnosti za čim manj ovir za osebe z invalidnostjo
Odstranjevanje ovir na različnih področjih za ljudi z invalidnostjo zahtevajo zakonodaja in mednarodni dokumenti, tako da ne gre za dobro voljo, so poudarili sodelujoči na posvetu v DS o mobilnosti in spletni dostopnosti za invalide in starejše. Predstavili so konkretne projekte, da bi bilo ovir čim manj.(več)

Predsedničin urad prejel 12 prijav za varuha človekovih pravic
V uradu predsednice republike so na javni poziv v roku prejeli 12 predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. Po pregledu vseh kandidatur bo predsednica republike Nataša Pirc Musar predlog za imenovanje v DZ poslala predvidoma v začetku prihodnjega leta. Aktualnemu varuhu Petru Svetini se mandat izteče februarja.(več)

Po mnenju višjega sodišča objava tuje telefonske številke lahko kazniva
Višje sodišče v Ljubljani je v primeru moškega, ki je med drugim objavil lažne oglase za spolne storitve svoje žrtve, odločilo, da je že objava enega osebnega podatka, kot je telefonska številka, lahko kazniva. Del sodbe prvostopenjskega sodišča o zlorabi osebnih podatkov so razveljavili in primer vrnili na prvo stopnjo, piše časnik Dnevnik.(več)

Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce
Svet EU je podprl prva evropska pravila za platformne delavce. Zakonodaja za delavce, ki delajo prek spletnih platform, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, prinaša pa tudi večjo preglednost delovanja platform. Njen namen je izboljšati delovne pogoje za platformne delavce po vsej EU.(več)

Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide
Članice EU so prižgale zeleno luč direktivi o uvedbi evropske kartice za invalide, ki bo imetnikom po vsej EU omogočila dostop do posebnih ugodnosti. Potrdile so tudi direktivo, ki pravico do uporabe te kartice v članicah unije razširja na državljane tretjih držav, ki zakonito bivajo v EU.(več)