DZ je sprejel paket treh zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora. Novi zakoni naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor. Zakon o urejanju prostora ponuja celovit nabor mehanizmov za učinkovito urejanje prostora. Gradbeni zakon med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija, kar naj bi skrajšalo postopke. Z zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega zakona o graditvi objektov izločajo v poseben zakon.

Množično vrednotenje nepremičnin
DZ je z 49 glasovi za in 16 glasovi proti sklenil, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so sicer izrazili precej pomislekov, predvsem v povezavi z morebitnim davkom na nepremičnine. Novi zakon bo predvidoma prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega geodetska uprava nepremičninam v državi pripiše posplošeno tržno vrednost. Na oblikovanje modelov vrednotenja bodo lahko po novem v javni razgrnitvi sodelovale občine in lastniki nepremičnin. Slednji bodo lahko tudi ugovarjali določeni posplošeni vrednosti njihove nepremičnine.

Večja zaščita napotenih delavcev
Slovenija je zadovoljna z doseženo večjo zaščito napotenih delavcev, so sporočili z ministrstva za delo po načelnem dogovoru, doseženem v ponedeljek v Luksemburgu. "Slovenija je kot edina izmed novih članic EU skozi pogajanja podpirala revizijo direktive, še posebej njen osnovni namen - enako plačilo za enako delo na enakem kraju," so izpostavili. Članice bodo morale v skladu s kompromisom direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti v treh letih. Poleg tega so se dogovorile tudi za dodatno leto prehodnega obdobja, s čimer podjetjem in pristojnim institucijam omogočajo prilagoditev na nova pravila.

Država je kriva za smrt sina
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je izreklo razsodbo v primeru tožbe Slovenke Frančiške Štefančič zaradi smrti njenega sina med policijskim poskusom njegove prisilne hospitalizacije. Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija odgovorna za to smrt in tožnici prisodila 36.000 evrov odškodnine. Štefančičeva se je v pritožbi sklicevala na 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Obtožila je državo, da je odgovorna za smrt njenega sina, preiskava njegove smrti pa da je bila namenjena prikrivanju resnice in izogibanju odgovornosti. Sodniki v Strasbourgu so Štefančičevi pritrdili.

Predlog za ustanovitev Holdinga Kobilarna Lipica
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilo predlog zakona o Kobilarni Lipica. Ta predvideva preoblikovanje javnega zavoda v Holding Kobilarna Lipica v 100-odstotni lasti države. Kapital holdinga je predviden v višini 10 milijonov evrov. Holding lahko ustanovi odvisne družbe, in sicer družbi Kobilarna Lipica ter Turizem Lipica. Med glavnimi poudarki zakona je tudi razglasitev spomeniškega območja kobilarne za spomenik državnega pomena, vključno s posameznimi spomeniki na njenem območju. Tradicionalna reja in vzreja lipicancev bi bili razglašeni za nesnovno dediščino državnega pomena.

ZPS proti novim nadomestilom za bančne storitve
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je banki NLB in Unicredit pozvala k preklicu napovedanih novih nadomestil za procesiranje transakcij, ki niso v evrih. Potrošnikom ob tem svetujejo, naj razmislijo o menjavi banke, s čimer lahko tudi občutno prihranijo. Od 1. novembra namreč nameravata NLB in Unicredit potrošnikom zaračunavati nadomestila za nakupe v trgovinah v tujini izven evrskega območja, očitno pa bo treba plačati tudi za kartične spletne nakupe v tujini. "Z novimi nadomestili naj bi postale plačljive storitve, ki so bile do zdaj brezplačne, takšna nadomestila pa nam niso znana iz drugih držav članic EU," so zapisali v zvezi. (TFL)