Slovenija je iz Sveta Evrope dobila opozorilo zaradi nezadostnega napredka v boju proti korupciji v državnem zboru, pri čemer izpostavljajo primer kodeksa za ravnanje poslancev. Upamo na hitrejši napredek na tem področju, je poudaril izvršilni sekretar protikorupcijske skupine Greco iz Sveta Evrope Gianluca Esposito. Esposito sicer poudarja, da je sodelovanje Greca s Slovenijo izjemno dobro in da Slovenija ves čas stremi k napredku, česar ni mogoče reči za vse države. Grecovo spremljanje boja proti korupciji poteka v krogih. V aktualnem, četrtem krogu je v Sloveniji najbolj problematično ukrepanje proti korupciji v DZ. Opazen je napredek, vendar še ni konkretnih rezultatov, izpostavlja izvršilni sekretar.

Podpis zaveze s figo v žepu
Tudi v Transparency International (TI) Slovenia znova opozarjajo, da pri sprejemanju kodeksa etike poslancev ni zadostnega napredka. Kodeks bi bil osnova za povečanje integritete poslancev državnega zbora, poudarjajo. Kot so dodali, si prizadevajo za izpolnitev priporočila Greca vse od začetka mandata sedanjega sklica DZ, a so se aktivnosti v zadnjem letu po njihovi oceni popolnoma ustavile. Spomnili so, da se je večina poslancev pred volitvami leta 2014 zavezala k sprejetju kodeksa etike z zavezo za boj proti korupciji. Tako odmikanje izpolnitve te zaveze pa kaže, da je bila podpisana s figo v žepu, menijo v tej nevladni organizaciji.

NLB čaka odločitev o lastništvu
Vlada bo po napovedih danes kot skupščina SDH odločala o usodi lastniške strukture NLB, saj ji je odločanje o tem minuli teden prepustil nadzorni svet SDH. Vlada ima pred seboj več možnosti, najbolj verjetna je ta, da bo predlagani cenovni razpon za delnico NLB zavrnila in prodaji pod trenutnimi pogoji ne bo prižgala zelene luči. Premier Miro Cerar si želi, da bi bila odločitev vlade o tem enotna. DeSUS je v sredo dokončno odrekel podporo prodaji NLB pod trenutnimi pogoji, enako so napovedali v SD. Cerar se zaveda, da ima država na eni strani zaveze do Evropske komisije, na drugi pa interes davkoplačevalcev, ki so banko konec leta 2013 dokapitalizirali.

Odprava ovir za investicije
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je občutno izboljšala napoved slovenske gospodarske rasti. Ta naj bi letos dosegla 3,8 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več, kot je kazala novembrska napoved. Napoved za prihodnje leto je zvišala za 0,8 odstotne točke na 3,1 odstotka. Slovenijo ob tem poziva k odpravi ovir za več investicij. "Da bi povečali konkurenčnost, mora Slovenija pospešiti privatizacijo, saj bo s tem ustvarila več priložnosti za tuje neposredne investicije, poleg tega pa mora sprejeti reforme in zmanjšati ovire za podjetnike," so zapisali v OECD. Slovenska gospodarska rast sicer prekaša evropsko, predvsem zaradi močnega domačega povpraševanja.

Uspešnost državnega pravobranilstva
Državno pravobranilstvo v poročilu o delu za lani ocenjuje, da uspešno opravljajo vse svoje funkcije. Pravobranilstvo je lani prejelo 39.063 novih zadev, skupaj jih je imelo v delu 80.629. Glede na leto 2015 je bilo število novih zadev sicer nižje, se je pa pripad oz. obseg zadev v delu povečal na posameznih področjih dela. Tako je pravobranilstvo na področju pravdnih zadev beležilo izrazit, za kar 200 odstotkov povečan pripad v delovnopravnih sporih, in sicer zaradi večjega pripada množičnih zadev. Prejelo je namreč večje število zadev pripadnikov Slovenske vojske. Na pravobranilstvu izpostavljajo tudi povečanje števila zadev v predhodnih postopkih za dobrih sto odstotkov glede na leto 2015.

Premalo denarja za občine
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je ponovno podprl novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2017 in 2018, potem ko je državni svet nanjo zaradi prenizkega zvišanja povprečnin izglasoval odložilni veto. Večje zvišanje povprečnine preprečuje fiskalno pravilo, so pojasnjevali predstavniki vlade. Z novelo zakona se povprečnina za leto 2017 zvišuje za 3,50 evra na 533,50 evra na prebivalca, kar pa po besedah državnega svetnika Milana Ozimiča ne sledi dejanskim potrebam in dodatnim obveznostim občin. Saša Jazbec s finančnega ministrstva je priznala, da občine že od leta 2012 ne prejemajo povprečnine v višini, kot bi jo morale v skladu z zakonom o financiranju občin.(TFL)