Voditelji članic EU so pozvali k ukrepom za boj proti nezakonitim kibernetskim dejavnostim, konkretno k vzpostavitvi okvira za kaznovanje odgovornih za kibernetske napade, je povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Povod za to je nedavni ruski kibernetski napad na prostore Organizacije za prepoved kemičnega orožja v Haagu. Kazenski okvir unije naj bi vključeval zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo za posameznike in pravne osebe, odgovorne za kibernetske napade. Podoben okvir je unija nedavno vzpostavila za odgovorne za kemične napade.

Kako zaposlovati tujce
Ministrstvo za delo je pripravilo predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katero bi na podlagi evropske direktive med drugim opredelili pogoje za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva in prostovoljnega dela ter dela varušk au pair. Proti predlogu novele zakona je ostro nastopila skupina organizacij in posameznikov, ki ministrstvu očita, da uvaja novo kategorijo tujk - "brezpravne služkinje". Ministrstvu očitajo, da želijo na tem področju legalizirati prekarno delo oziroma delo na črno, ob tem pa izpostavljajo, da so določbe iz direktive, ki se nanašajo na prostovoljce in varuške au pair, neobvezujoče.

Neupravičeni specialistični pregledi
Vlada je na seji sprejela sklepe o spornih vprašanjih glede aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2018. Med drugim je umaknila določbo, po kateri bi napotni zdravnik moral plačati zdravstveno storitev, če bi se izkazalo, da bolnik ne bi izpolnjeval kriterijev za napotitev k drugemu specialistu. Zdravniška zbornica Slovenije je že februarja opozorila vlado Mira Cerarja, da je sklep nezakonit, opozarjali pa so tudi, da bi zdravnik v strahu pred kaznijo, ki bi lahko sledila domnevno napačnemu napotovanju, verjetno lahko manjkrat napisal napotnice, pri tem pa lahko spregledal kakšen pomemben znak bolezni, ki bi za bolnika lahko bil tudi usoden.

SDS za nižji katastrski dohodek
Poslanci SDS so v postopek DZ vložili predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero bi 40 odstotkov katastrskega dohodka v davčni osnovi, kot je za lani predvidelo prehodno obdobje, ostal trajen ukrep. Julija 2016 sprejeti zakon namreč predvideva, da se v letu 2017 v davčno osnovo katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 odstotkov, v letu 2018 v višini 55 odstotkov, v letu 2019 v višini 75 odstotkov, z letom 2020 pa v višini 100 odstotkov. V SDS predlagajo, da bi se določba o pripisu v vrednosti 40 odstotkov določila kot trajna določba. Enak predlog SDS je sicer DZ januarja letos zavrnil.

Spremljanje prvošolca je neodložljiv opravek
Vrhovno sodišče je odločilo, da je javni uslužbenec na prvi šolski dan svojega otroka prvošolca upravičen do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela. Ocenilo je, da je spremstvo v šolo enkraten in neodložljiv dogodek ter da se od staršev pričakuje, da bodo z otrokom. Vrhovno sodišče je razsojalo v sporu, ki se nanaša na kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vendar pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru t. i. drugega neodložljivega opravka po obrazložitvi sodišča omogoča tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, kar pomeni, da dejansko velja za vse javne uslužbence.

ESČP zavrgel dve tožbi zoper Slovenijo
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo dve tožbi zoper Slovenijo, in sicer tožbo Bogomirja Jelena in Helene Rifelj ter tožbo Novke Stojanović zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja. Obe tožbi je sodišče zavrglo, ker pogoji za sprejem niso bili izpolnjeni. Jelen in Rifljeva sta se na ESČP pritožila v povezavi z zasebno tožbo zaradi spora glede parkirnega prostora ob nakupu stanovanja. Vrhovno sodišče je zavrglo njuno zahtevo za revizijo, ker da nista primerno navedla vrednosti primera. V primeru Stojanović pa je šlo za pritožbo glede dolgotrajnosti postopka v primeru izvršitve sodbe v korist njenega zdaj že pokojnega očeta.(TFL)