Dnevne zakonodajne novosti / 24. april 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 107/2022 z dne 9.8.2022
TEMA DNEVA
Boljše zastopanje javnih interesov
Tema dneva

Državni zbor je v drugem branju potrdil predloga zakonov o sodnem svetu in o državnem odvetništvu. Z zakonom o Sodnem svetu bo Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj "ključnega sodnega kadrovnika". Ta med drugim skrbi za izbirne postopke za sodnike, imenovanje predsednikov rednih sodišč, sprejemanje meril in časovnih standardov za delo sodišč, odločanje o napredovanju sodnikov ter o mirovanju sodniške službe, je naštel minister za pravosodje Goran Klemenčič. Zakon o državnem odvetništvu pa bo po mnenju ministra vzpostavil osnovo za boljše zastopanje javnih interesov. Danes namreč "premoženjske interese države zastopajo kvazi funkcionarji, ki so sedaj strokovno v celoti vezani na usmeritve vlade, posameznih ministrov in celo posameznih javnih uslužbencev".

Manj dokumentov za gradbeno dovoljenje
Ministrstvo za okolje in prostor je po dolgotrajnem usklajevanju v vladni postopek poslalo predlog prenovljene gradbene in prostorske zakonodaje. Ta teden bo o njem predvidoma razpravljala koalicija, nato bi ga lahko potrjevala vlada. Kot kaže predlog gradbenega zakona, bo uveden nov koncept dovoljevanja gradenj, ki bo omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije. Podrobneje bo pripravo dokumentacije določal pravilnik o projektni dokumentaciji, ki bo podzakonski akt. Po novem ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte.

Obilo dela za poslance
Predvidoma jutri bodo poslanci razpravljali o predlogu zakona za zaščito Mercatorja. "Želimo onemogočiti sanacijo Agrokorja na plečih Mercatorja," je ob pripravi zakona dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Na dnevnem redu DZ je tudi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi tistim z najnižjimi pokojninami, ki so se upokojili s polnimi pogoji, zvišali pokojnino na 500 evrov. Poslanci pa bodo opravili tudi prvo branje predloga novele zakona o kazenskem postopku. Minister za pravosodje Goran Klemenčič jo je označil za "velik zakon" in temeljit korak k posodobitvi kazenskega postopka.

KPK ni nosilec ustavnih pravic
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi takratne premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Kot so zapisali v sklepu, so ustavno pritožbo zavrgli, ker komisija kot oblastni organ ne more biti nosilka ustavnih pravic. Upravno sodišče je februarja lani ugodilo pritožbi Bratuškove in odpravilo akt KPK, Vrhovno sodišče je nato pritožbo KPK zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Odločitev ustavnega sodišča je za Bratuškovo pričakovana. Kot je dejala za STA, si želi, da bi se KPK začela ukvarjati z resnimi korupcijskimi zadevami.

Pokojninski dodatek za športnike
Poslanska skupina DeSUS je s sopodpisi poslancev iz nekaterih drugih poslanskih skupin v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakon opredeljuje pogoje in postopek za pridobitev dodatka, ki bo sicer zamenjal t.i. izjemno pokojnino za športnike, urejeno po veljavnem zakonu. V skladu z obstoječim zakonom o dodelitvi izjemne pokojnine odloča pristojni minister, po novem pa bo dodatek postal udejanjena pravica športnika, ki bo izpolnjeval pogoje. Kriterije bo ministrstvo za šport v treh mesecih po sprejemu zakona definiralo s pravilnikom, je pojasnil poslanec Peter Vilfan.

Banko Slovenije skrbi mnenje ECB
Določila predloga novele zakona o Banki Slovenije, po katerih bo računsko sodišče lahko presojalo tudi smotrnost in pravilnost odločitev Banke Slovenije (BS), ki so vodile v porabo javnih sredstev, so lahko neskladna z mnenjem ECB, pridobljenim med pripravo predloga, so ocenili v BS. Predlog, ki ga je vlada konec lanskega leta poslala ECB, po navedbah Banke Slovenije očitno ni predvideval revizije nadzorniških nalog v obsegu in na način, kot jih predvideva potrjeni predlog, zato menijo, da bi moral predlagatelj spet pridobiti mnenje ECB. Ukrepi nadzora, kot so zahtevane dokapitalizacije bank, po prepričanju BS sodijo med pristojnosti enotnega evropskega mehanizma nadzora.(TFL)