Slovenija po ugotovitvah OECD potrebuje celovito davčno reformo, s katero se bo pripravila na staranje prebivalstva. Stroški za pokojninski sistem, zdravstveni sistem in dolgoročno oskrbo bodo namreč že v nekaj desetletjih zelo porasli, zato se je treba začeti pripravljati, da bodo ljudje v Sloveniji delali dlje. "Da bi se Slovenija pripravila na staranje prebivalstva, so ukrepi res nujni," je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril Bert Brys iz centra za davčno politiko in administracijo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Do tega zaključka so strokovnjaki iz OECD prišli po temeljitem pregledu širše politike obremenitve dela v Sloveniji, ki so ga naredili po naročilu slovenske vlade.

Hrvaški delavci prosto v Slovenijo
Ker DZ ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, bodo hrvaški delavci s 1. julijem očitno lahko prosto dostopali na slovenski trg. DZ je namreč zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija letos. Na ministrstvu za delo menijo, da drugače kot z zakonom tega ni mogoče urediti. Poleg Avstrije, ki je že napovedala podaljšanje, in Slovenije so prehodno obdobje z omejitvami pristopa hrvaških delavcev do trga dela do letos obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija.

Zavrnitev tožbe zoper Medicinsko fakulteto v Mariboru
Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek države proti Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, od katere terja vračilo 1,2 milijona evrov zaradi domnevno neupravičeno izplačanega sofinanciranja gradnje stavbe fakultete. Državno odvetništvo je vložilo pritožbo, zato postopek še ni pravnomočno končan. Ob pregledu dokumentacije je urad za nadzor proračuna, ki dela pod okriljem ministrstva za finance, po nedavnem poročanju časnika Večer ugotovil, da je univerza izbor izvajalcev določenih gradbenih in obrtniških del izpeljala v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Problematika pravosodnih policistov
Varuh človekovih pravic že vrsto let posebno pozornost namenja problematiki pravosodnih policistov in varstvu njihovih pravic. Stanje v zaporih je namreč odvisno tudi od organizacijske klime, pri tem pa je ključnega pomena pravica vsakega zaposlenega do dostojanstva, so poudarili pri varuhu. Na težave, s katerimi se pri svojem delu soočajo pravosodni policisti, varuh v letnih poročilih opozarja že od leta 2011. V sindikatih državnih organov in delavcev v pravosodju so v minulih dneh opozorili, da pravosodni policisti v ljubljanskem zaporu zaradi kadrovskega primanjkljaja razmer ne obvladujejo in da je tudi v drugih slovenskih zaporih stanje kaotično.

Prihodnost skupne kmetijske politike
Kmetijski ministri držav Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) ter Bolgarije, Romunije, Slovenije, Hrvaške in Baltskih držav so na dvodnevnem srečanju v madžarski Babolni razpravljali tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike. Sredstva se bodo zmanjšala, tudi za Slovenijo, kar je za državo nesprejemljivo. Zasedanja se je udeležila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, ki je v torek na prvi dan zasedanja poudarila, da za ambiciozne cilje skupne evropske kmetijske politike potrebujemo primerno financiranje.

Kdo bo prejel kompenzacijo Kemisa
Podjetje Kemis in soseda podjetja Bernarda Kropf sta na upravnem sodišču sprožila upravna spora v zvezi z dopolnilno odločbo Arsa o sanaciji potoka Tojnica, ki je bil onesnažen v lanskem požaru v podjetju, je poročal časnik Dnevnik. Kemis bi monitoring izvajal redkeje, Kropfova pa zahteva, da gre kompenzacija Kemisa za vse Vrhničane. Po kompenzacijskemu ukrepu, ki ga je določil Arso, naj bi namreč Kemis prispeval 37.300 evrov za projekt Občine Vrhnika v kraju Bevke. Ta pa je od Sinje Gorice, kjer se nahaja Kemis in ki je bil najbolj neposredno prizadet zaradi onesnaženja ob požaru, oddaljen šest kilometrov in nima "nobene neposredne povezave s posledicami požara".(TFL)