Evropska komisija je sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji. Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je izrazil razočaranje zaradi "te politične odločitve komisije" in napovedal, da bo Slovenija tožbo na Sodišče EU vložila sama. Cerar se bo jutri sestal z voditelji vseh parlamentarnih strank, vlada pa naj bi nato v četrtek sprejela odločitev o tožbi. Na sporočilo iz Bruslja se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je komisija zamudila priložnost, ko bi lahko s svojim mnenjem politično in pravno okrepila prizadevanje za uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča.

Parlamentu se obeta začasno vodenje
Začasni vodje poslanskih skupin so se dogovorili o poteku ustanovne seje DZ. Na njej naj bi volili novega predsednika DZ, a je spričo nejasnih obrisov prihodnje koalicije možnost, da bi ga dejansko izvolili, precej majhna. Tudi o imenih morebitnih kandidatov v strankah molčijo. Tako je bolj verjetno, da bo DZ dobil začasnega predsednika ali pa celo prekinil sejo brez odločitve o novem predsedniku. V tem primeru bo dolžnosti predsednika začasno opravljal najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek, ki bo vodil tudi ustanovno sejo.

Akcijski program za alternativna goriva
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo akcijski program za alternativna goriva v prometu, s katerim želijo uresničiti cilje iz lanske strategije. Da bi zmanjšali onesnaženost zraka, je po mnenju ministrstva edina rešitev prehod na trajnostno mobilnost. Dolgoročni cilj je, da se emisije iz prometa do leta 2050 zmanjšajo za polovico v primerjavi z letom 1990. Ključnega pomena za dosega tega cilja so po mnenju ministrstva spodbujanje hoje in kolesarstva ter povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa ter večja uporaba vozil na električni oz. alternativni pogon.

Lobisti so oblegali koalicijske poslance
Število prijav lobističnih stikov se sodeč po poročilu KPK za leto 2017 v zadnjem času povečuje. Poročilo govori o skoraj 4000 prijavah. Od tega so nekaj manj kot 1000 lobističnih stikov prijavili poslanke in poslanci, najpogosteje koalicijskih poslanskih skupin. Pri poslancih so v preteklih letih lobirali predstavniki mnogih interesnih združenj in organizacij. Iz razporeda lobističnih stikov, objavljenega v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je razvidno, da je v lanskem letu z nekaj več kot 300 prijavljenimi stiki izstopal DeSUS. Poslanci SMC so jih prijavili 190, poslanci SD 166. Med opozicijskimi strankami so o največ stikih poročali iz NSi.

Ljubljana je dobila rebalans proračuna
Ljubljanski mestni svetniki so praktično brez razprave potrdili rebalans letošnjega proračuna, prav tako so zeleno luč pokazali predlogu proračunskega dokumenta za prihodnje leto. Do dokumentov so bili kritični v NSi, kjer ju ocenjujejo za predvolilna. Letošnji proračun je poslej 13 milijonov evrov višji in znaša 399 milijonov evrov. V letu 2019 pa naj bi občina zbrala 421 milijonov evrov prihodkov, leto naj bi sklenila z dobrih devet milijonov evrov presežka. Več pozornosti so svetniki namenili občinski strategiji športa do 2028. V naslednjih letih naj bi bilo za programe športa namenjenega okoli 10 odstotkov proračuna občine.

Razočaranje glede kmetijskega proračuna EU
Na zasedanju kmetijskih ministrov EU je bilo čutiti veliko razočaranje zaradi predlaganega splošnega krčenja proračuna za skupno kmetijsko politiko po letu 2020, še zlasti pa za razvoj podeželja, je razpravo v Luksemburgu povzel minister za kmetijstvo Dejan Židan. Minister trenutno ni pesimist, pričakuje pa intenzivno razpravo in veliko dela. Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za neposredna plačila kmetom približno 903 milijone, za razvoj podeželja pa 716 milijonov evrov.(TFL)