DZ je s 56 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica. Predlog je dopolnjen z amandmaji, ki jih je že v ponedeljek podprl matični odbor. Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020, novela pa ureja tudi formulo za izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol.

Proračunske spremembe za leto 2019
DZ je soglasno sprejel tudi novelo zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019. Z njo se zagotavlja zadostna sredstva za dodatne obveznosti, ki jih je med letom prevzela država. Gre sicer za tehnični zakon, ki bo omogočil, da bo januarja izvrševanje novega proračuna lahko nemoteno steklo. Fiskalni svet sicer opozarja, da javnofinančni načrti za leto 2019 kažejo, da bo Slovenija po dveh letih javnofinančnega strukturnega ravnovesja znova v območju strukturnega primanjkljaja. Ocenjuje, da je zastavljena fiskalna politika prociklična in tako neustrezna ter da so predvideni javnofinančni izdatki previsoki za okoli 270 milijonov evrov.

Več strank za ukinitev volilnih okrajev in preferenčni glas
Poslanske skupine po odločbi ustavnega sodišča tudi sodeč po neuspešnih poskusih v preteklosti pričakujejo težavno iskanje rešitev za spremembe volilne zakonodaje. Kljub temu se za zdaj kaže volja po spremembah za večji vpliv volivcev. Več je naklonjenosti ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu kot pa preoblikovanju okrajev. To velja tudi v največji vladni stranki LMŠ, a preoblikovanja okrajev vseeno ne izključujejo. Po mnenju ustavnih sodnikov namreč volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v državni zbor. DZ mora to neskladje odpraviti v dveh letih.

Nov zakon o nepravdnem postopku
Vlada je sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku, katerega primarni cilj je zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka. Zakon je namreč potreben tudi zato, da bodo prihodnje leto lahko začela delovati družinska sodišča. Po družinskem zakoniku, ki se začne uporabljati 15. aprila, bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku. Zakonik je pristojnost odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo praktično v celoti prenesel na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Novosti pa se ne bodo mogle uspešno izvajati, če pred tem ne bodo prilagojena tudi postopkovna pravila, poudarjajo na ministrstvu.

Samozaposlenim v kulturi višje bolniške
Vlada je sklenila, da bo dnevno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi v letu 2019 višje, in sicer bo znašalo 21 evrov oz. 630 evrov za 30 delovnih dni. Pri določitvi višine je vlada upoštevala razpoložljiva proračunska sredstva in prag revščine. Samozaposleni v kulturi lahko za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme dnevno nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni. Nadomestilo lahko prejme največ za enkratno zadržanost od dela zaradi bolezni v posameznem letu. Od leta 2014 do leta 2018 je nadomestilo znašalo 20 evrov oziroma 600 evrov za 30 dni.

Komisija ni pristojna za spreminjanje mejnih izpustov
Splošno sodišče EU je ugodilo tožbam mest Pariz, Bruselj in Madrid ter razglasilo delno ničnost uredbe Evropske komisije. Komisija namreč ni bila pristojna za spremembo mejnih vrednosti izpustov euro 6. Odločitev sodišča se nanaša na uredbo Evropske komisije, s katero je ta določila previsoke mejne vrednosti izpustov dušikovih oksidov, ki se jih ne sme prekoračiti ob novih preizkusih med vožnjo, ki jih morajo opraviti proizvajalci lahkih potniških in gospodarskih vozil. Komisija je vrednosti določila na podlagi mejnih vrednosti, določenih za standard euro 6, pri čemer je na zadnje uradno znane vrednosti uporabila korekcijske koeficiente, so sporočili s sodišča.(TFL)