Na ministrstvu za zdravje intenzivno pripravljajo ukrepe, ki bodo na sistemski način uredili področje primarnega zdravstva. Med drugim načrtujejo zmanjšanje administrativnih ukrepov in pripravljajo prenovljen model financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti, ki bo stimulativno naravnan. Model pripravljajo skupaj z ZZZS, odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije in Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije. Prav tako v letošnjem letu predvidevajo razpis od 80 do 90 specializacij za družinsko medicino.

Zelena luč za proračun
Koalicijski partnerji so včeraj posamično podpisali sporazum o sodelovanju z Levico za letos. Delodajalske organizacije so do njega kritične, saj je po njihovem mnenju škodljiv za zasebni sektor. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili v GZS in Šarca skupaj z Združenjem Manager pozvali na sestanek. DZ je medtem tudi s podporo Levice vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju proračuna, potem ko je državni svet minuli teden nanjo izglasoval veto. Po vetu je bilo namreč za ponovno potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov, medtem ko jih ima koalicija sama 43.

Svetniki po robu Levici
Državni svet je včeraj obravnaval predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in novele zakona o kazenskem postopku. Predlogu spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po navedbah predlagateljev iz Levice preprečuje privatizacijo zdravstvenih storitev, je odrekel podporo, podprl pa je predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki je že dobil tudi zeleno luč matičnega odbora za pravosodje. Državni svet je ob sklepu, da zdravstvene novele ne podpira, pozval k nadaljnjim usklajevanjem v zvezi z urejanjem vprašanja prenosa izvajanja zdravstvenih storitev z javnih zavodov na zasebne izvajalce.

Kako z brexitom brez dogovora
Državni zbor je včeraj podprl predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru brexita brez dogovora. Za zakon, ki ga je predlagala vlada, z njim pa želi predvsem zagotoviti ohranitev pravic slovenskih državljanov v Veliki Britaniji in britanskih v Sloveniji, je glasovalo 50 od 66 navzočih poslancev, štirje so bili proti. Britanska premierka Theresa May pa je medtem v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku zaprosila Evropsko unijo za preložitev brexita do 30. junija. Evropska komisija je opozorila, da bi to pomenilo "resno pravno in politično tveganje". Izstop ZK iz unije je sicer predviden za 29. marec.

Poldruga milijarda kazni Googlu
Evropska komisija je ameriškemu spletnemu velikanu Google naložila plačilo 1,49 milijarde evrov kazni, saj naj bi s svojim prevladujočim položajem omejeval konkurenco. "Komisija je kaznovala Google zaradi zlorabe položaja pri posredovanju spletnih oglasov," je dejala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Google je v prvem odzivu zapisal, da je v minulih mesecih že uvedel več sprememb na tem področju. S spornimi praksami so končali že leta 2016, ko so jih na to opozorili v Bruslju. "V prihodnjih mesecih bomo sprejeli še več ukrepov, da bomo naši konkurenci v Evropi dali več vidnosti v oglasih," so navedli.

Karadžiću višja, dosmrtna kazen
Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je včeraj bivšemu predsedniku Republike srbske 73-letnemu Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišal na dosmrtni zapor. Senat je z glasovi treh sodnikov proti dvema presodil, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna. Svojci žrtev so zadovoljni, v BiH so razdeljeni. EU je v odzivu na sodbo izpostavila pomen spoštovanja odločitev mednarodnih sodišč. Svet Evrope pa je medtem izpostavil pomen boja proti zanikanju vojnih zločinov.(TFL)