Skupno javno naročilo za zdravila

Ministrstvo za zdravje pripravlja novo skupno javno naročilo za zdravila, ki se bo začelo izvajati v začetku prihodnjega leta. Z njim bodo za bolnišnice nabavili vsa zdravila, ki niso vključena v skupno javno naročilo, ki se izvaja že eno leto. Po novem se bodo morale vključiti vse bolnišnice v državi. Prvo skupno naročilo je ministrstvo pripravilo leta 2011 za tista bolnišnična zdravila, ki so najbolj pogosto uporabljena ali draga. Zaradi številnih pritožb farmacevtskih podjetij je postalo pravnomočno šele dve leti pozneje, tako da je v praksi začelo veljati z začetkom letošnjega leta. Na ta račun naj bi vključene bolnišnice letno privarčevale skupno 12 milijonov evrov.

Vlada namerava javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke v prihodnjem letu vrniti pod okrilje ministrstva za zdravje. Tako predvidevajo spremembe proračuna za prihodnje leto. A spremembe niso predlagane le zaradi varčevanja, pač pa predvsem iz želje po optimizaciji organizacije dela. Na agenciji motiv za pripojitev težko razumejo.

Državni zbor je s 76 glasovi za in brez glasu proti v petek potrdil novelo zakona o kazenskem postopku, ki deloma dopolnjuje pravila prevajanja in tolmačenja v predkazenskem in kazenskem postopku. Prav tako so med drugim posodobljena določila o pravnem pouku in o pritožbi zoper policijsko pridržanje, ki traja več kot šest ur. Novela zakona o kazenskem postopku usklajuje slovensko zakonodajo z dvema evropskima direktivama - o pravici do tolmačenja in prevajanja ter o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku.

S predstavitvijo stališč poslanskih skupin je DZ končal razpravo o predlogu novele zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. S predlogom, ki je bil zavrnjen že na matičnem odboru, so predlagatelji iz vrst ZaAB želeli določiti, da obsojen poslanec ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo postopke.

Državni zbor je v petek soglasno podprl priporočila k poročilu varuha človekovih pravic za leto 2013. Varuhinja Vlasta Nussdorfer je pojasnila, da je poročilo nekoliko drugačno, saj poleg graj in priporočil pohvali tiste, ki si to zaslužijo. Izrazila je upanje, da bo razprava v DZ pripomogla k temu, da bodo udejanjili priporočila.

Vaši dosežki so tudi dosežki Slovenije in kot takšni utrjujejo našo nacionalno samobitnost in samozavest ter povečujejo našo prepoznavnost v svetu, je v nagovoru na podelitvi Zoisovih nagrad na Brdu pri Kranju poudaril predsednik vlade Miro Cerar. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta letos prejela akademika Vito Turk in Janez Levec.(TFL)