V družbi Tax-Fin-Lex imamo najsodobnejši portal z vso veljavno zakonodajo, povezano z davčnimi in finančnimi informacijami, zdaj pa smo prejeli tudi potrditev iz Bruslja. Bili smo namreč uspešni na projektu LIFE+, ki je sofinanciran iz EU sredstev izključno za okoljevarstvene vsebine. Od 14 prijavljenih projektov iz Slovenije jih bo sredstva prejelo sedem. Družba Tax-Fin-Lex se je uspešno potegovala s projektom s področja Okoljsko upravljanje in informacije: ECOLEX LIFE. Cilj projekta je povečevanje ozaveščenosti glede okoljske odgovornosti, kar bo moč doseči prek obvladovanja celotne zakonodaje in obveščanja ter izdelave posameznih paketov za določene uporabnike. Gre za izredno priznanje Evrope za portal TFL, saj nas je dejansko prepoznala kot sodobno platformo, ki bo vse to omogočila.

Slovenija med najuspešnejšimi
Program Life, ki ga je Evropska komisija sprejela pred 25 leti, ostaja edini finančni instrument EU, namenjen izključno implementaciji in razvoju okoljske politike unije. V njem s projekti zelo uspešno sodeluje tudi Slovenija, so izpostavili na Life konferenci ob 25-letnici delovanja programa. Od začetka izvajanja programa je bilo iz njega financiranih 42 slovenskih projektov. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je poudarila, da je Slovenija s priključitvijo EU sprejela obvezo, da bo izvajala evropsko zakonodajo tudi na področju ohranjanja narave. Slovenija je z nekaj več kot 37 odstotki območja pod zaščito Nature 2000 v samem evropskem vrhu.

Lex Magna na ustavno sodišče
Odvetnik Franci Matoz in Bojan Požar bosta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona, je sporočil Požar. Gre za naložbo graške Magne Steyr, ki naj bi na tem območju sprva zgradila lakirnico. Pobudo bosta vložila v imenu treh kmetov z območja Hoč, ki so neposredne tarče razlastitve po tem zakonu, in v Požarjevem imenu, ki je lastnik nepremičnine v občini Hoče-Slivnica. Državni zbor je t. i. lex Magna potrdil sredi decembra lani. Zakon za pridobivanje zemljišč predvideva možnost razlastitve, če drugačen dogovor ne bo mogoč.

Ni (še) poroštva za NLB
Vlada se je na izredni seji seznanila z informacijo SDH, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB. Vendar pa sklepov, šlo naj bi za poroštvo države za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank, ni sprejela. Po neuradnih informacijah STA naj bi bil na mizi med drugim predlog, da bi za te morebitne stroške jamčil Sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Potencialnih stroškov zaradi tožb Privredne banke Zagreb in Zagrebačke banke naj bi bilo neuradno za okoli 400 milijonov evrov.

Optimistični delodajalci
Napovedi delodajalcev za prihodnjega pol leta, ki jih z anketo zbere Zavod RS za zaposlovanje, kažejo, da so ti glede zaposlovanja optimistični. Napovedujejo dvoodstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se nekaj manj kot 12.700 delovnih mest, podjetja pa naj bi potrebovala 25.300 sodelavcev. "Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev, je tudi tokrat veliko poklicev, ki so na slovenskem trgu dela že dlje časa deficitarni, poleg tega pa so na seznamu napovedanih zaposlitev še poklici za različna preprosta dela v predelovalnih dejavnostih," so zapisali na zavodu za zaposlovanje.

Spet več prijav na KPK
Trend števila prijav se je v lanskem letu obrnil v pozitivno smer, je predsednik KPK Boris Štefanec dejal ob predaji letnega poročila KPK za leto 2016 predsedniku DZ Milanu Brglezu. Komisija je prejela 77 prijav več kot leto pred tem, je povedal Štefanec. Vsebinsko pa so se na KPK v lanskem letu povečini ukvarjali s problematiko zdravstva, tako na področju javnega naročanja in problemov s čakalnimi vrstami kot tudi na področju kadrovanja. Štefanec je tudi izrazil skrb nad aktualno zakonodajno podlago. V postopku priprave je sicer novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, od katere na KPK veliko pričakujejo.

Skrbno z raznimi zapisniki
Organi javnega sektorja, ki javnost svojega dela zagotavljajo z objavo dokumentarnega gradiva na spletu, morajo pri upoštevanju načela javnosti delovanja spoštovati tudi določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Gre med drugim za zapisnike sej delovnih teles in organov. Pooblaščenka je pojasnila, da do tovrstnih objav večinoma prihaja na spletnih straneh občin. Ker objava na spletu pomeni posredovanje dokumenta najširši javnosti, je prej treba preveriti, ali obstajajo zakonski pogoji za objavo dokumenta v celoti. Če temu ni tako, je treba osebne in druge varovane podatke na dokumentu ustrezno zaščititi.(TFL)