Dnevne zakonodajne novosti / 21. oktober 2016
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 4 pravni akti
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 14/2025 z dne 7.3.2025
TEMA DNEVA
Preprečevanje pranja denarja in terorizma
Tema dneva

Poslanci so sprejeli nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki uradu za preprečevanje pranja denarja prinaša inšpekcijska pooblastila. V skladu z njimi bo urad lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Poleg tega se z novim zakonom vzpostavlja register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja. Zakon med drugim tudi znižuje mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov. Poslanci so v sprejemanju zakona sklenili tudi, da se med zavezance, ki bodo morali ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, dodata Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Slovenija toži Hrvaško
Evropsko sodišče za človekove pravice je sporočilo, da je prejelo meddržavno tožbo, ki jo je Slovenija sredi septembra vložila proti Hrvaški zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij. Slovenija je 15. septembra na sodišče v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo, v kateri zahteva najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Slovenija v tožbi med drugim dokazuje, da so se hrvaške izvršilne oblasti neposredno vmešavale v delovanje sodne oblasti, preprečevale izvršbe, sodna oblast na Hrvaškem pa je spreminjala sodno prakso in onemogočala LB uspešno izterjavo svojih legitimnih dolgov do hrvaških podjetij.

Javni interes za kulturo
Državni zbor je soglasno potrdil novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Novela med drugim določa daljše, najmanj osemletno obdobje za načrtovanje kulturne politike ter rešuje gmotni položaj samozaposlenih. Uvaja delovne štipendije, določa minimalno plačilo za opravljeno pogodbeno delo v programu ali projektu, ki je financiran iz javnih sredstev, ter podaljšuje pravico samozaposlenih do plačila prispevkov za socialno varnost s treh na pet let. Novela zakona določa tudi, da se bo posameznik lahko registriral za opravljanje več specializiranih poklicev. Spremembe pri pravicah samozaposlenih do plačila prispevkov iz državnega proračuna se bodo začele uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Kajenje naj bi bilo še dražje
Ministrica Milojka Kolar Celarc je prvič po javni razpravi in medresorskem usklajevanju koalicijo seznanila s predlogom zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zakon, ki bi po besedah poslanca SMC Branka Zormana utegnil biti v DZ že decembra, predvideva uvedbo tobačnega centa, ki pa mu na finančnem ministrstvu trdo nasprotujejo. Zorman poudarja, da je glavni namen zakona zaščita zdravja državljanov, šele zatem prihodki v državni proračun. Preračunavanja, da se bodo zaradi teh ukrepov zmanjšali prihodki v proračun, niso ravno verodostojna in ne vzdržijo, je prepričan.

Kaj je pravi interes otrok?
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v prvem odzivu na odločitev vrhovnega sodišča v primeru odvzema velenjskih dečkov dejala, da je odločitev sodišča treba spoštovati. V izjavi za oddajo Svet na Kanalu A je obenem opozorila, da je sodba pomembna za naprej, saj je prva, ki bolj natančno govori o pravici starih staršev do družinskega življenja. Po besedah Kopač Mrakove je pravica babic in dedkov pomembna, vendar pa ni bilo presojano, kaj je največja korist otrok. Včasih interesi odraslih oseb in koristi otrok niso identični. V opoziciji medtem ministrico pozivajo k odstopu. Predsednik vlade Miro Cerar meni, da gre za izredno resno zadevo, z ministrico pa se namerava pogovoriti.

Za boljši položaj Romov
V Združeni levici so pripravili predlog novele zakona o romski skupnosti. Kot je pojasnil poslanec Matjaž Hanžek, pred vložitvijo novele zakona v parlamentarno proceduro načrtujejo sestanke s predstavniki Romov, občin, kjer živijo, kot tudi različnimi institucijami, ki se pri svojem delu srečujejo z Romi, med drugim z varuhom človekovih pravic. V ZL so prepričani, da se morajo bolj angažirati tudi Romi sami. Pri določanju članov 21-članskega sveta romske skupnosti bi dve tretjini Romi volili skupaj z volitvami občinskih svetnikov, tretjino pa bi predstavljale razne romske organizacije.(TFL)