S precejšnjo zamudo glede na roke za prenos v nacionalni pravni red je ministrstvo za pravosodje v medresorsko usklajevanje in javno razpravo poslalo predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov. Rok za oddajo komentarjev je 25. marec, kot rok za uveljavitev zakona pa je določen julij letos. Cilj ZVOP-2 je zagotoviti izvrševanje določb, ki jih na področju varstva osebnih podatkov določata evropska direktiva in splošna uredba (GDPR). Med drugim se znatno spreminja definicija splošne privolitve posameznika za obdelavo njegovih osebnih podatkov.

Novih državnih sekretarjev ne bo
Državni zbor je končal zakonodajni postopek predlogov sprememb zakonov o vladi in o državni upravi, ki ju je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ). Oba zakonska predloga, ki bi skupaj omogočila zaposlitev šest dodatnih državnih sekretarjev, sta namreč dobila rdečo luč odbora DZ za notranje zadeve. Po besedah Zvonka Černača (SDS) so predloga zavrnili, ker razen večanja politično birokratskega dela državnega aparata in povečanja stroškov za davkoplačevalce, ki bi zaradi tega nastali, ne bi prinesla nobene dodane vrednosti. Tudi po oceni Blaža Pavlina (NSi) ni nobenega tehtnega razloga za podporo.

Novela zakona o državnem tožilstvu
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o državnem tožilstvu. Za izvedbo uredbe EU glede imenovanja evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca vlada s predlogom novele določa pogoje in postopek nabora kandidatov za imenovanje, pri čemer se zasleduje njihova nepristranskost in neodvisnost, so sporočili po seji. Evropski delegirani tožilci bodo pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj iz pristojnosti Evropskega javnega tožilstva (EJT) delovali izključno v imenu in za račun EJT, zato jim uredba podeljuje funkcionalno in pravno neodvisen status, ki se razlikuje od statusa, ki ga ima državni tožilec na podlagi zakona in slovenske ustave.

Izvoz in privabljanje naložb
Vlada je sprejela akcijski načrt na področju spodbujanja internacionalizacije in tujih neposrednih naložb Mednarodni izzivi 2019-2020. Med izzivi je diverzifikacija izvoza in povečanje izvoza malih in srednje velikih podjetij ter dodatno privabljanje tujih investicij. Za aktivnosti je letos namenjenih 13 milijonov evrov. Poleg tega je vlada sprejela tudi projektno nalogo za projekt predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Vlada stroške tega projekta ocenjuje na 80 milijonov evrov. Slovenija bo predsedovala 30 ministrskim zasedanjem in še več kot 2000 drugim, večinoma v Bruslju, a tudi v Sloveniji.

Opomini glede pranja denarja in okoljske zakonodaje
Slovenija ni v celoti prenesla evropskih pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v nacionalno zakonodajo, zato se je Evropska komisija odločila, da ji pošlje prvi opomin. Ministrstvo za finance pravi, da je Slovenija v roku opravila notifikacijo predpisov, s katerimi je bila direktiva prenesena v nacionalni pravni red, a ima komisija še vedno pomisleke glede posameznih določb. Slovenija je dobila tudi dva opomina zaradi neskladnosti z okoljsko zakonodajo, ki se nanaša na čiščenje komunalne odpadne vode in zaščito morske vode. V prvem primeru gre za drugi opomin, tako da lahko Slovenijo, če ne bo ustrezno ukrepala, čaka postopek pred Sodiščem EU.

Objava študij o glifosatu
Študije o morebitni rakotvornosti herbicida glifosat morajo biti javne, je včeraj odločilo Sodišče EU. Razveljavilo je odločitev Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), ki ni omogočila javnega dostopa do celotnih študij, na podlagi katerih je odobrila uporabo glifosata. Zoper sodbo je v dveh mesecih mogoča pritožba. Sodišče je odločalo na podlagi tožb treh evropskih poslancev iz vrst Zelenih ter neodvisnega raziskovalca na področju toksikologije, ki jim je Efsa zavrnila dostop do celotnih študij o toksičnosti in rakotvornosti glifosata, ki je eden najbolj razširjenih herbicidov v EU.(TFL)