Evropska centralna banka (ECB) je v mnenju glede predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki so ga pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložila skupina poslancev, izrazila več pomislekov. Izpostavljajo med drugim njegovo retroaktivnost in učinek na bančni sektor. Pri tem se sklicujejo na direktivo EU o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, ki se uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene od 21. marca 2016 naprej, ki za posege za omejevanje tečajnega tveganja postavlja pogoj, da rešitve ne učinkujejo za nazaj. Izvajanje predloga zakona pa naj bi tudi negativno vplivalo na dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja bank.
Za podatke o IP naslovu potreben nalog
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odločilo, da je Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Slovenska policija ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko prek dinamičnega IP naslova pridobila ustrezne informacije za identifikacijo naročnika storitev dostopa do interneta. Benedik je bil v Sloveniji leta 2008 obsojen zaradi prikazovanja, izdelovanja, posedovanja in razpečevanja otroške pornografije, ustavno sodišče pa je leta 2014 odločilo, da se je s svojim ravnanjem sam odpovedal svoji zasebnosti in zato glede nje ni mogel imeti upravičenega pričakovanja.
Vzpostavljen register kolektivnih tožb
Vrhovno sodišče je na spletnih straneh sodstva vzpostavilo register kolektivnih tožb, ki ga vzpostavlja nedavno sprejeti zakon o kolektivnih tožbah. Register je javno dostopen, vpogled vanj pa je brezplačen, so sporočili z vrhovnega sodišča. "Kolektivne tožbe bodo izboljšale dostop do sodnega varstva in zagotavljale uresničevanje pravic posameznikov, ki so kršene v primerih množičnega oškodovanja. Poleg tega bodo odvračale potencialne kršitelje od protipravnih ravnanj in razbremenile sodišča, saj bo samostojnih tožb na ta način manj," so še navedli na vrhovnem sodišču.
Možnost veta ogroža zvišanje socialne pomoči
Državni svet bo danes na izredni seji obravnaval predlog veta na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je podpisalo 11 svetnikov. S tem je usoda novele, ki zvišuje denarno socialno pomoč, negotova. Pobudniki glasovanja opozarjajo, da naj bi bila za pokritje finančnega učinka novele predvidena namenska sredstva za ceste oziroma prometno infrastrukturo. Predlagatelji so v obrazložitvi zapisali tudi, da morajo biti socialnovarstveni prejemki tako visoki, da omogočajo človeku dostojno življenje, da pa se zavzemajo za celovito urejanje tega področja, tudi v sodelovanju s socialnimi partnerji.
Štiri milijarde evrov za pokojninsko blagajno
Finančna uprava je lani pobrala za skoraj štiri milijarde evrov prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek pokojninske blagajne. To je 6,2 odstotka več kot leto prej, izhaja iz poročila, s katerim se je seznanil svet pokojninskega zavoda. Davčni dolg zaradi neplačanih prispevkov je konec leta 2017 znašal nekaj manj kot 253 milijonov evrov. V letu 2017 se je zelo izboljšalo prostovoljno poravnavanje davčnih obveznosti, izhaja iz poročila, ki so ga na seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) povzele predstavnice Finančne uprave RS (Furs).
Subsidiarna zaščita za žrtve mučenja
Sodišče EU je v tožbi šrilanškega študenta odločilo, da je žrtev preteklega mučenja v svoji izvorni državi lahko upravičena do subsidiarne zaščite, če obstaja resno tveganje, da ji v državi namerno ne bo zagotovljena oskrba, prilagojena njenemu stanju. Vrnitev v takem primeru je lahko v nasprotju s konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče je poudarilo, da oseba, ki je bila v preteklosti mučena v svoji državi, a ji v primeru vrnitve mučenje ne grozi več, do subsidiarne zaščite ni upravičena. Enako velja, če bi se ji ob vrnitvi zdravstveno stanje znatno poslabšalo zaradi nedostopnosti ustreznega zdravljenja. Namerna odtegnitev zdravljenja pa bi se lahko štela za nečloveško in ponižujoče ravnanje.(TFL)
Ostali dokumenti | |
---|---|
Ukrepi za varstvo otrokove koristi po Družinskem zakoniku |