Sramotilni steber za dolžnike

Vlada je sprejela predlog novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb in o davčnem postopku. Novost je uvedba pavšalne obdavčitve za male podjetnike ter priprava podlage za objavo davčnih neplačnikov z imenom. Spremembe naj bi začele veljati v začetku prihodnjega leta.

Davčna uprava bi po tem sistemu lahko objavila davčne dolžnike, ki dolgujejo več kot 5.000 evrov davka in kjer ta dolg obstaja vsaj tri mesece. Novost bi uveljavili v začetku prihodnjega leta, prva objava davčnih dolžnikov pa bi bila tri mesece po uveljavitvi zakona. Tako ima vsak čas, da preveri, ali je na seznamu ali ne. To je po vzoru drugih držav dobra spodbuda za poravnavo davčnih obveznosti.

Ob zaključku prvega dne managerskega kongresa so v Portorožu predsedniku uprave Leka Vojmirju Urlepu podelili priznanje manager leta 2012. Upravni odbor Združenja Manager, ki nagrado podeljuje, je ocenil, da Lek pod vodstvom Urlepa dosega nadpovprečne poslovne rezultate, visoko dodano vrednost in ima vodilno razvojno vlogo v koncernu Sandoz.

Določba Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri sodišče takoj zavrže tožbo, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila za zastopanje stranke, po mnenju ustavnega sodišča predstavlja prekomeren poseg v človekovo pravico tožečih strank. Sodišče je zato zakon v tem delu razveljavilo.

Ustavno sodišče je 13. septembra zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek-Travnik, da do končne odločitve zadrži izvrševanje dela 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Varuhinja je sicer predlagala zadržanje člena v celoti, sodišče pa je o njenem predlogu odločalo le pri delu člena o pokojninah, ki ga je izpodbijala. Gre za določbe 143. člena zakona, ki omejujejo pravico do letnega dodatka za upokojence in znižujejo pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.

Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi bi prinesla 2,5 milijona delovnih mest in letno povečanje obsega BDP v višini 160 milijard evrov oz. za okoli odstotek. EU mora okrepiti uporabo računalništva v oblaku v vsem gospodarstvu, kar želi Evropska komisija zagotoviti tudi s predstavljeno novo strategijo. Omenjeni izraz označuje shranjevanje podatkov in programske opreme v oddaljenih računalnikih, do katerih uporabniki dostopajo prek interneta z napravo, ki jo sami izberejo. To je hitrejše in cenejše, omogoča večjo prilagodljivost in je lahko varnejše kot rešitve informacijske tehnologije, nameščene na licu mesta, sporočajo iz Bruslja.(TFL)