Ministrstvo za notranje zadeve je v javno razpravo poslalo osnutek novele zakona o orožju. Najpomembnejši cilj novele zakona je prenos direktive (EU) 2017/853 o spremembi direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red, uskladitev z drugo zakonodajo ter spremembe določb, na katere je nakazala dosedanja praksa. Zaradi jasnejše opredelitve pristojnosti in rokov pri izdaji dovoljenj za izvoz orožja se zakon spreminja v delu, ki se nanaša na izvoz, uvoz in tranzit orožja. Komentarje ministrstvo zbira do 21. januarja.

Minister Fakin napoveduje novi zakon
Minister za zdravje Samo Fakin je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da se bo ministrstvo v letu 2019 najbolj posvetilo upravljanju javnih zdravstvenih zavodov in bo za to področje tudi pripravilo "mini" zakon, ki bo zaostril odgovornost uprav in nadzornikov. "Ključni problem so neustrezna orodja, ki jih imajo direktorji za upravljanje bolnišnic," je opozoril Fakin in pojasnil, da bodo z zakonom uvedli pojma uprava in nadzorni svet ter se poslovili od svetov zavodov. Po njegovih besedah bodo odgovornost uprave in nadzornikov zaostrili "z osebno odgovornostjo in premoženjem, kot je to v gospodarskih družbah". Kot prioriteto je Fakin izpostavil tudi krajšanje čakalnih dob, za katere pričakuje, da se bodo nekatere v letu 2019 skrajšale.

Tri milijarde skozi zdravstveno blagajno
Po finančnem načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2019, ki ga je včeraj sprejela skupščina zavoda, bodo prihodki in odhodki zavoda izravnani v višini nekaj nad tri milijarde evrov. To je v primerjavi z rebalansom finančnega načrta za leto 2018 172 milijonov evrov več. Med prednostnimi nalogami, ki so jim sledili pripravljavci finančnega načrta, je skrajševanje čakalnih vrst, za kar je namenjenih 20 milijonov evrov, medtem ko je še iz letošnjega leta v ta namen predvidenih tudi 35 milijonov evrov. Finančni načrt predvideva tudi širitev mreže na primarni zdravstveni ravni, tako več ambulant družinske medicine in več pediatrov.

Slabi obeti za zakonske predloge NSi
Paketu treh predlogov socialnih zakonov - zakonu o gospodinjskem dodatku, noveli zakona o družinskih prejemkih in spremembi zakona o vrtcih - s katerimi želi NSi izboljšati položaj starejših žensk in družin, se v DZ obeta zavrnitev. Podporo so jim namreč napovedali le v NSi in SDS, medtem ko jih v koaliciji in Levici povečini ne podpirajo. Vlada predloga ne podpira, saj meni, da imajo ženske, o katerih govori predlog, socialno varnost že zagotovljeno v okviru sistema socialnega varstva. Socialna pomoč je zagotovljena z izredno denarno socialno pomočjo in varstvenim dodatkom. DZ bo o omenjenih predlogih glasoval danes.

Slovenski stiki na forumu EU-Afrika
Predsednik vlade Marjan Šarec se je včeraj na Dunaju udeležil Foruma EU-Afrika. V nagovoru je poudaril, da gospodarstvo in družbi obeh celin postajajo vse bolj povezani, zato je vse bolj jasna tudi potreba po reševanju skupnih izzivov. Nova realnost zahteva trdno partnerstvo med Evropo in Afriko, ki je vključujoče in temelji na enakosti, je dejal. Zavzel se je tudi za uresničitev Agende 2030 v vseh njenih vidikih, ob tem pa poudaril, da blaginja tako Afrike kot Evrope zahteva, da se gospodarska rast ne nadaljuje na račun okolja ali ljudi. Foruma so se udeležili voditelji mednarodnih institucij, držav članic Evropske unije in 27 afriških držav ter visoki predstavniki globalnih podjetij.

Pol milijarde za dolgotrajno oskrbo
V 2016 smo v Sloveniji za dolgotrajno oskrbo namenili 499 milijonov evrov ali 1,24 odstotka BDP. Glavni vir financiranja so bili javni viri. Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe so bili dvakrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Storitev dolgotrajne oskrbe je bilo v 2016 deležnih 62.673 oseb ali okoli 1.600 oseb več kot v 2015. Največ oseb izmed teh je bilo te oskrbe deležnih v institucijah, in sicer 36,3 odstotka. Druga največja skupina so bili tisti, ki so bili oskrbe deležni na domu; teh je bilo 35,3 odstotka. Tistih, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe, pa je bilo malo več kot četrtina. (TFL)