V veljavo so stopile spremembe več davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom zmanjšanja stroškov dela in s tem povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Preoblikovala se je lestvica za odmero dohodnine in razbremenila obdavčitev nagrad za poslovno uspešnost, zvišala pa se je obdavčitev podjetij. Z novelo zakona o dohodnini se je dohodninska lestvica preoblikovala tako, da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače. Izpad proračunskih prihodkov se bo večinoma nadomestilo z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov. Novela zakona o davčnem postopku pa prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga.

Spremembe v pravosodju

Slovensko pravosodje je v letu 2016 zaznamovalo predvsem pestro kadrovsko dogajanje, podobno bo tudi v letu 2017. Spremembe se obetajo v vodstvu vrhovnega sodišča in državnega tožilstva ter pri ustavnih sodnikih. Sodeč po napovedih bodo v DZ sprejeti tudi nekateri pomembnejši zakoni, med njimi novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Sredi februarja naj bi na vlado bil poslan predlog zakona o probaciji. Predlog zakona o kolektivnih tožbah je še v medresorskem usklajevanju, predlog zakona o državnem odvetništvu, ki naj bi spremenil način organiziranja državnega pravobranilstva, pa je bil na vlado poslan preteklo sredo.

Koliko bodo dobile občine?

Po sklenitvi dogovora s sindikati javnega sektorja sredi decembra je finančno ministrstvo na sestanek povabilo predstavnike občin. Dogovor namreč prinaša finančne posledice tudi njim, tako naj bi na sestanku v sredo govorili o spremembi višine povprečnine za letos in prihodnje leto. V združenjih občin so zaradi dogovora z javnim sektorjem vlado že pozvali k dvigu povprečnine, ki je za letos določena v višini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov več kot lani, v letu 2018 pa se bo zvišala na 536 evrov. Združenje občin Slovenije je predlagalo, da bi se povprečnina za leto 2017 povečala za 5,6 evra, za leto 2018 pa za 9,1 evra.

Očetom še pet dni očetovskega dopusta

Očetje imajo letos na voljo skupno 25 dni plačanega očetovskega dopusta, kar je pet dni več kot lani. Prav tako 25 dni bo trajal tudi neplačani očetovski dopust, kar pa je pet dni manj kot lani. Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in bodo vloge vložili letos. Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Uveljavljali jih bodo lahko tudi v primeru, če so v lanskem letu že pridobili pravico do petih plačanih dni.

Obvezni senzorji CO

Prostori s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, morajo imeti poslej nameščene senzorje ogljikovega monoksida. To naj bi pripomoglo k preprečevanju zastrupitev z dimom in k večji požarni varnosti. Nadzor in sankcije sicer niso predvidene, bodo pa na namestitev opozarjali dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav. Vgradnjo senzorja je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik kurilne naprave. Če gre za večstanovanjsko stavbo in je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih oz. gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor namestiti upravnik stavbe.

Izplačani prvi varčevalci iz BiH

Slovenija je še pred iztekom leta 2016 izplačala prvih 142 starih deviznih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke (LB) v Sarajevu v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov, so sporočili iz Sklada RS za nasledstvo. Skupno je Slovenija doslej varčevalcem podružnic LB v Zagrebu in Sarajevu izplačala že 104,6 milijona evrov. Skupno je sklad za nasledstvo doslej prejel že preko 28.500 zahtev za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog LB. Od tega se jih več kot 15.000 nanaša na podružnico LB v Zagrebu, preostale pa na podružnico v Sarajevu. Skupno so doslej izvedli že preko 10.000 izplačil na podlagi pravnomočnih informativnih izračunov in odločb v skupnem znesku 104,6 milijona evrov.(TFL)