Politika odlaga izvrševanje odločb Ustavnega sodišča

Predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je ob predstavitvi dela sodišča v letu 2015 povedal, da jim je uspelo obdržati isto raven dela kot v preteklosti. Kritičen je bil do tega, da politika v zadnjih dveh letih "enostavno odlaga z izvršitvijo odločb ustavnega sodišča". "Slednje je z vidika pravne države zelo problematično," je dejal. Število zadev, ki jih letno prejme ustavno sodišče, se je po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada sicer ustalilo. Letno prejmejo okoli 1300 zadev, ravno toliko jih rešijo. Sodne zaostanke obvladujejo. Kot je poudaril, se osredotočajo predvsem na vsebinsko odločanje o zadevah in so bili v tem smislu lani bolj uspešni kot prejšnja leta.

Poslanci SDS, NSi, nepovezane poslanske skupine in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batelli so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki govorita o ravnanju z gradivom, ki ga policija zbere s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Prepričani so v neustavnost obeh členov.

Jutri se začenja uporabljati novembra lani sprejeti novi zakon o javnem naročanju, s katerim se v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, ki gresta v smeri večje fleksibilnosti in enostavnosti postopkov oddajanja javnih naročil. Glavna cilja sta, da je poraba javnega denarja gospodarna, postopki oddaje naročil pa transparentni.

DZ je včeraj kot neprimerna za nadaljnjo obravnavo označil zakonska predloga SDS s področja prometne infrastrukture. Proti predlogu zakona o graditvi prometne infrastrukture v Sloveniji se je izreklo 44 poslancev. Enako število poslancev je glasovalo tudi proti noveli zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo.

Poslanska skupina ZL pa je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o inšpekciji dela, s katero želi izboljšati položaj prekarnih delavcev, še posebej v novinarstvu. Kot ključno rešitev predlagajo, da bi moral delodajalec v primeru odkritja prikritega delovnega razmerja delavca v treh dneh od izdane odločbe redno zaposliti.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predlaga pet ukrepov za razbremenitev stroškov dela. Tako predlaga uvedbo razvojne kapice, dodaten dohodninski razred, umik 50-odstotne davčne stopnje, dvig splošne olajšave za zavezance do 75 odstotkov povprečne plače in ukinitev prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) so lani zaključili rekordno število primerov (skupno 1537 primerov, leta 2014 pa 1502), število nerešenih pa se je zmanjšalo. Tako je zapisano v letnem poročilu o uresničevanju sodb sodišča, ugotavlja Svet ministrov Sveta Evrope. Slovenija je konec lanskega leta imela 309 nerešenih zadev, sedem več kot leto prej.(TFL)