Odvetniška zbornica Slovenije je objavila novo višino odvetniške točke, ki po novem znaša 0,6 evra. Do zdaj je tarifa znašala 0,459 evra, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zvišanje. Nova cena, za katero je morala končno soglasje podati pravosodna ministrica Andreja Katič, je začela veljati v soboto. Odvetniško tarifo so nazadnje zvišali leta 2003, zato so si v odvetniški zbornici več let prizadevali za njeno povišanje, a ministrstvo za to ni dalo soglasja. Nazadnje ga je januarja 2016 zavrnil tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič.

Poslanci o prisluškovanju Sloveniji
Delovna telesa DZ bodo ta teden pretresala nekatere aktualne zadeve, med drugim razmere v primarnem zdravstvu in prisluškovanje v arbitraži leta 2015. Premier Marjan Šarec je ob navedbah o prisluškovanju hrvaške obveščevalne službe izrazil zaskrbljenost, "če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske". O morebitnih ukrepih Slovenije zaradi tega za zdaj javno ni spregovoril. Člani mandatno-volilne komisije DZ bodo v četrtek med drugim obravnavali predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne revizijske komisije Boruta Smrdela. Danes pa bodo v poslanske klopi sedli mladi, saj bo v prostorih DZ potekal nacionalni otroški parlament.

Pridelava in predelava konoplje
V poslanski skupini Levice zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ za zdravstvo, na kateri bodo od ministrstva za zdravje zahtevali, da uresniči že sprejete sklepe glede pridelave in predelave konoplje v medicinske namene in to dejavnost končno omogoči tudi v praksi. Država je že uredila področje industrijske in prehranske rabe konoplje, DZ pa je sprejel sklep, s katerim je vladi naložil legalizacijo medicinske rabe in pridelave konoplje. Kot so poudarili v Levici, ministrstvo v dveh letih naloženega sklepa ni uresničilo. V Levici od novega ministra za zdravje Aleša Šabedra pričakujejo, da bo omogočil nadaljnje korake v tej smeri, saj zakon, ki ureja uporabo konoplje v medicinske namene, že obstaja.

Nadzor bolje varuje pravice delavcev
Po koncu finančne krize so organi pregona v Sloveniji beležili skokovite rasti primerov kršitev pravic delavcev. Da bi to zajezili, so okrepili nadzor, ki je po njihovem mnenju obrodil sadove. V zadnjih letih je namreč število zaznanih in obravnavanih primerov, ki so najpogostejši v gradbeništvu in gostinstvu, upadlo. Delavci, ki menijo, da jim delodajalec krši pravice, imajo več možnosti ukrepanja, v skrajnem primeru pa se obrnejo tudi na policijo in tožilstvo, ki lahko delodajalce preganjata po členu kazenskega zakonika, ki definira kršitev pravic delavcev. Najvišja zagrožena kazen za storilce, ki jim je tako kaznivo dejanje dokazano, je tri leta zapora.

12 milijonov za majhna podjetja in startupe
Slovenski podjetniški sklad je objavil nov javni razpis za posojila mikro, malim in zagonskim podjetjem, ki jih ponuja skupaj s SID banko. Na voljo je 12 milijonov evrov, kar naj bi zadostovalo za podporo novim 480 projektom. Mikrokrediti so enostavni, hitri in ugodni finančni instrumenti. Gre za zneske v višini od 5000 do 25.000 evrov z odplačilno dobo tudi do pet let ter zelo ugodno obrestno mero v višini 0,8 odstotka s pripadajočim šestmesečnim euriborom. Prednost je tudi, da se stroški kredita ne zaračunavajo. Prvi razpis, objavljen konec decembra, je sklad zaradi velikega povpraševanja predčasno zaprl.

BMW, Daimler in Volkswagen kršili zakonodajo
Evropska komisija je v prvi fazi preiskave ugotovila, da so nemški avtomobilski proizvajalci BMW, Daimler in Volkswagen kršili pravila konkurence z dogovarjanjem o sistemih za okolju prijaznejša vozila. "Posledično evropski potrošniki morda niso imeli možnosti kupiti avtomobilov z najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Proizvajalci imajo sedaj priložnost, da se odzovejo na naše ugotovitve," je dejala evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. Če bo odločitev komisije potrjena, podjetjem grozijo milijardne kazni. Iz Daimlerja so sporočili, da ne pričakujejo kazni, v Volkswagnu pa bodo odločitev komisije še preučili.(TFL)