Čeprav so že dve leti uradno ukinjeni, je pri KDD še vedno približno 80.000 registrskih računov, na katerih so ostale delnice iz privatizacije. Zdaj so na finančnem ministrstvu pripravili predlog, da bi pozabljeno premoženje ostalo na skupnem namenskem računu pri KDD še do konca leta 2021, nato pa bi ga prenesli na poseben račun pri Kapitalski družbi (Kad). Koristi iz opuščenih vrednostnih papirjev bi se tako posredno razdelile med vse državljane. Čeprav je KDD uradno ukinil registrske račune, torej premoženje na njih še ni izgubljeno.

Spremembe medijske zakonodaje se bodo zavlekle
Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička in o tem obvestil predsednika DZ Dejana Židana. Prešičku bo funkcija prenehala, ko se bo DZ z odstopom seznanil na seji, ministrstvo pa bo začasno vodil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ter Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) se ob tem bojijo, da se bo zaradi odstopa ministra zavleklo sprejetje novele zakona o medijih. Ena od zavez ministrstva za kulturo je namreč ureditev medijske zakonodaje, do katere ima zlasti novinarski ceh velika pričakovanja.

Bele zalivke niso v celoti pokrite
V odboru za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici in v sindikatu zobozdravnikov opozarjajo, da še vedno ni urejeno področje belih zalivk pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, saj da stroški materiala niso v celoti pokriti iz blagajne ZZZS. Kot so spomnili, evropska uredba, ki se je začela uporabljati lanskega julija, članice EU zavezuje, da zobozdravniki pri navedenih osebah uporabijo bele zalivke in ne več amalgamskih, stroške pa naj bi kril ZZZS. Po besedah predsednice Sindikata zobozdravnikov Slovenije Dens Mirjane Petrovič imajo zobozdravniki pri izdelavi bele zalivke sedaj približno 32 evrov izgube, kar morajo pokriti iz svoje plače.

Zaostanki le še na ljubljanskem CSD
Premier Marjan Šarec je na seji DZ v odgovoru na vprašanje Žana Mahniča (SDS) v zvezi z zaostanki pri reševanju vlog na centrih za socialno delo pojasnil, da ima zaostanke le še ljubljanski center, nerešenih je ostalo še 615 vlog. Šarec se je strinjal z Mahničevim mnenjem, da 1. oktober kot dan reorganizacije centrov ni bil izbran pametno. Poleg tega je po Šarčevih besedah dodatna težava nastala zaradi nedelovanja nadgradnje informacijskega sistema, kar je trajalo teden dni. Ob tem je pohvalil pristojno ministrico Ksenijo Klampfer, ker je takoj ukrepala ter za izplačilo štipendij in denarne socialne pomoči določila dodatni izplačilni dan.

GDPR že prinaša rezultate
Nova splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), ki je začela veljati konec lanskega maja, je potrošnikom precej olajšala varstvo osebnih podatkov in upravljanje z njimi. Vendar pa se ti tega še ne zavedajo dovolj, kar kliče tudi po dodatnem ozaveščanju, so poudarili sodelujoči na okrogli mizi v organizaciji informacijskega pooblaščenca. Nova pravila sicer že prinašajo rezultate. Urad IP je od 25. maja lani, ko je uredba stopila v veljavo, do konca leta prejel 598 prijav v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v enakem obdobju leta 2017 pa 290. Število odprtih inšpekcijskih zadev se je povečalo za 57 odstotkov na 1029.

Ohranitev sredstev za razvoj podeželja
Slovenija in še 21 članic EU so se včeraj v Bruslju zavzele za ohranitev evropskih finančnih sredstev za program za razvoj podeželja na približno enaki ravni kot v sedanjem večletnem evropskem proračunu, je izpostavila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Podpisnice izjave poudarjajo pomen dodane vrednosti ukrepov za razvoj podeželja in zahtevajo, da se finančna sredstva, ki predstavljajo drugi steber skupne kmetijske politike, ohranijo čim bliže ravni sedanjega programskega obdobja. Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah. V primerjavi s sedanjim obdobjem naj bi se sredstva za razvoj podeželja znižala za skoraj 15 odstotkov.

Za izboljšanje učinkovitosti okoljskega prava
Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor je v okviru projekta EcoLex Life, ki ga izvaja družba Tax-Fin-Lex, od 21. do 23. januarja 2019 potekala tridnevna specializirana delavnica o institutu okoljske odgovornosti. Vsebina delavnice je izhajala iz Direktive o okoljski odgovornosti, saj je prav ta v vseh članicah EU vpeljala pravila okoljske odgovornosti, ki temeljijo na načelu onesnaževalec plača. Podroben zapis z delavnice, ki sta jo vodila tuja strokovnjaka, ekotoksikolog dr. Joshua Lipton in Jennifer Peers, višja sodelavka in znanstvenica v organizaciji ABT Associates, bomo objavili popoldne v TFL Glasniku.(TFL)