Slovenskemu sodstvu v proračunskih pogajanjih ni zagotovljeno mesto tretje veje oblasti, je izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Položaj sodstva je po njegovih besedah enak položaju nekih drugih agencij in podobnih institucij. Dodal je, da se premier o teh stvareh ni želel z njim pogovarjati, zato so se pogajali le z ministrstvom za finance. "Dobili smo le nekaj od tega, kar smo zahtevali, kljub temu da so naše zahteve v finančnem smislu povsem realne," je dejal. Sicer pa je Florjančič predstavil prve podatke o uspešnosti dela sodstva v letošnjem letu. Pozitivni trendi pri zmanjševanju sodnih zaostankov se nadaljujejo, saj se je število nerešenih zadev od novembra lani do novembra letos znižalo za 14 odstotkov.

Novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
DZ je sprejel nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti sedanjega sistema glede opredelitev vrednotenja in pravne varnosti lastnikov nepremičnin, na katere je opozorilo ustavno sodišče. Novi zakon bo določneje opredelil sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za obdavčenje. Poleg tega bodo lastniki lahko ugovarjali pripisani posplošeni vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin. V SDS so prepričani, da je vsebina zakona spet protiustavna, zato so napovedali novo pobudo za presojo ustavnosti.

Ne bo znižanja DDV
Po več poskusih, da bi se stopnji DDV vrnili na raven pred krizo, je parlamentarno pot sklenil tudi predlog SDS za njegovo znižanje in za uvedbo dodatne nižje stopnje. Koalicija je ocenila, da bi s tem zavrli cilje javnofinančne konsolidacije, v več strankah je bilo slišati dvom, da bi se nižji DDV odrazil v nižjih cenah. Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je predlagal, da se razprava o DDV opravi po sprejetju reforme posodobljenega sistema DDV, ki ga Evropska komisija napoveduje v prvem četrtletju prihodnjega leta. V luči razprave o davkih pa so v DeSUS prst usmerili v zvišanje davka na luksuzne dobrine, v Levici pa v večjo obdavčitev kapitala in v uvedbo obdavčitve premoženja, posebej tistega velike vrednosti.

Lekarnam še eno leto časa
Državni zbor je s 55 glasovi za in 17 proti sprejel predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki so ga vložili poslanci SMC, DeSUS in poslanka SD Bojana Muršič. Novela zakona podaljšuje prehodni rok za prepoved vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti s konca januarja 2018 na konec leta 2019. Prepoved pomeni, da izvajalci lekarniške dejavnosti ne bodo smeli biti povezani s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo. Ministrstvo za zdravje je zagotovilo, da je pri snovanju predloga sledilo načelu, da morata biti nosilec in izvajalec lekarniške dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela.

Dopolnitve zakona o policiji
Državni zbor je s 60 glasovi za in tremi proti sprejel dopolnitve zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki so jih predlagali v SDS. Invalidsko upokojeni policisti, svojci umrlih policistov in veterani vojne za Slovenijo bodo v skladu z novelo zakona lahko zadržali pravico do službenih stanovanj. Sprejete dopolnitve bodo po navajanju SDS prinesle rešitev za približno 30 ali 40 primerov. Vlada je predlog SDS ocenila kot pozitivnega v svojem namenu, a pravno in sistemsko pomanjkljivega. Ustrezno dodelani predlogi bodo po navedbah vlade vključeni v predlog zakonskih sprememb, ki bo v obravnavo predložen v začetku leta 2018.

Kavcija za plastenke, pločevinke in steklenice
Poslanska skupina Levica je na vlado naslovila pobudo, s katero predlaga uvedbo kavcij za plastenke, pločevinke in vse vrste steklenic. Tako bi se ob vsakem nakupu pijače v plastenki, pločevinki in steklenici plačal določen znesek, ki bi bil kupcu povrnjen ob vrnitvi prazne embalaže v trgovino, so sporočili iz Levice. Namen pobude je zmanjšati obseg odpadne embalaže, predvsem plastične, in s tem prispevati k zmanjšanju onesnaženosti okolja s plastiko. Čeprav ni zakonskih omejitev za uvedbo kavcij tudi za plastično in kovinsko embalažo, pa se trgovci in proizvajalci za to ne odločajo, ker se jim ne izplača, so zapisali. (TFL)