Dražje študentsko delo

Državni zbor je včeraj po nujnem postopku sprejel predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki dviguje celotno obremenitev študentskega dela za delodajalce. Hkrati pa kot minimalno urno postavko študentskega dela določa 4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto. Za novelo je glasovalo 56 poslancev, proti jih je bilo 21.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga bodo od študentskega dela morali plačati študentje, bo obračunan po stopnji 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa po stopnji 8,85 odstotka. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalec za plačilo 100 evrov danes plača 130 evrov, po novem pa bo 133 evrov. Študent bo dobil 85 evrov in imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Državni zbor je z 51 glasovi za in štirimi proti po nujnem postopku sprejel zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, ki uzakonja dogovor vlade s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih. Ukrepi bodo začeli veljati z novim letom.

Poslanci so prav tako po nujnem postopku soglasno sprejeli novelo zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. Vladna novela za eno leto podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, če jih delodajalec zaposli za nedoločen čas.

DZ je včeraj sprejel tudi novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vladna novela ne prinaša spremembe pri zaposlovanju invalidov, so pa po novem invalidska podjetja za neinvalidne zaposlene oproščena plačila prispevkov za socialno varnost le do višine trikratnika minimalne plače, to je trenutno 2367 evrov.

Sprejeta je bila še novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, po kateri državi terjatev do podjetij v postopkih prestrukturiranja ne bo treba vključiti v letni program prodaje finančnega premoženja, pač pa bo lahko samostojno odločala o njihovi prodaji. V opoziciji se bojijo, da gre za prikrito privatizacijo.

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala peta konferenca dobrih praks v sodstvu, kjer so med drugim podelili priznanja za dosežke na področju pravosodja. Predstavili so tudi pomembnejše projekte prenove poslovnih procesov na slovenskih sodiščih ter posledice informatizacije in uvedbe elektronskega poslovanja, so sporočili z vrhovnega sodišča. Sodišča so v zadnjih štirih letih število nerešenih zadev znižati s 470.000 na 300.000, letos pa je število nerešenih pomembnejših zadev prvič padlo pod 100.000.(TFL)