Bruto domači proizvod (BDP) je bil v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani. Kot opažajo statistiki, se je močno okrepilo domače trošenje, po nekoliko bolj umirjeni rasti v prejšnjih dveh četrtletjih pa sta se znova opazneje povečala tudi uvoz in izvoz. Gospodarska rast v Sloveniji je bila tako znova med višjimi v evrskem območju in precej nad povprečno. Nadaljuje se tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti in s tem zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo, ugotavlja Umar, ki podobna gibanja pričakuje tudi v nadaljevanju leta. V GZS medtem menijo, da je čas za proticiklične ukrepe in poudarjajo, da je javni dolg še vedno pri 80 odstotkih BDP.

Delovna zakonodaja – prihodnji teden
Potem ko je od pogajanj o spremembi zakonov o urejanju trga dela, o delovnih razmerjih in o inšpekciji dela odstopila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ministrstvo za delo predlogov sprememb zakonov ni poslalo v vladno obravnavo za današnjo sejo, ampak bo to storilo predvidoma prihodnji teden. Ministrica je v torek dejala, da so se želeli za spremembe dogovoriti v socialnem dialogu. "Iskali smo kompromis, a je bila žal odločitev partnerjev takšna, kot je bila. Bomo pa vsak posamezen partner in kot država nosili posledice teh odločitev," je dejala ministrica. V sindikatih upajo, da predlogi, o katerih ni soglasja, ne bodo šli v nadaljnje postopke.

Čez deset let brez vinjet
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predstavila zajeten sveženj za posodobitev cestnega prometa. Ta vključuje predlog zamenjave obstoječih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. Za tovornjake naj bi bil nov sistem uveden do leta 2023, za avtomobile pa do leta 2027. Predvidena digitalizacija naj bi zagotovila enoten, standardiziran sistem. V Bruslju novo ureditev primerjajo s telefoniranjem. Predlagani sistem je namreč po komisarkinih besedah podoben sistemu mobilnih operaterjev: prevoznik bo vzpostavil odnos s ponudnikom storitve in dobil mesečni račun za uporabo evropskih cest.

Težaven dostop do okoljskih informacij
Informacijski pooblaščenec je lani prejel manj pritožb zaradi neodzivnosti zavezancev oziroma zaradi t. i. molka organov kot v letu 2015, kar je po mnenju pooblaščenca spodbuden kazalnik. Posebno področje, s katerim se je informacijski pooblaščenec lani bistveno več ukvarjal kot v preteklih letih, pa je področje dostopa do okoljskih informacij. Pri okoljskih podatkih gre za informacije, ki so že po zakonu absolutno javno dostopne, zato informacijski pooblaščenec zavezance poziva, naj v prihodnje že sami omogočijo dostop do teh podatkov, so zapisali v sporočilu za javnost ob objavi letnega poročila, ki so ga posredovali državnemu zboru.

Reforma območja evra
Evropska komisija je opredelila možnosti za tesnejše sodelovanje v območju evra do leta 2025. Med možnimi koraki po evropskih volitvah leta 2019 navaja stalnega predsednika evroskupine, evrsko ministrstvo in proračun, evropski denarni sklad, skupno evrsko obveznico ter enotno predstavljanje območja evra na globalnem odru. Med konkretnimi koraki do volitev pa komisija izpostavlja dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov. Vodilna načela pri poglabljanju sodelovanja so, da mora evrsko območje ostati odprto za vse članice unije, da mora biti proces odločanja preglednejši in da je treba zagotoviti demokratično odgovornost.

Pravni interes kot pogoj za stransko udeležbo v upravnem postopku
Kdo, pod kakšnimi pogoji in še zlasti v kakem obsegu se lahko udeležuje »tujega« upravnega postopka? Pravna ureditev je na videz jasna, vendar je od presoje teh vprašanj vse večkrat odvisna odločitev o zakonitosti upravnih odločb. Pri tem že dolgo ne gre več zgolj za skoraj folklorne primere »prijaznega soseda« proti investitorju prizidka k družinski hiši, temveč vse večkrat za posameznike, ki skušajo s svojo udeležbo v postopku zaščititi svoje interese proti ekonomsko bistveno močnejši stranki in nadomestiti – po njihovem mnenju – pomanjkljivo aktivnost države. Tudi o tem bodo razpravljali na že 23. Dnevih javnega prava (Pravo in management v javnem sektorju) 6. junija na Pravni fakulteti v Ljubljani.(TFL)