Ministrica za delo Anja Kopač Mrak bo po posvetovanju na Ekonomsko-socialnem svetu upoštevala odločitev o zvišanju minimalne plače za 1,8 odstotka na 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto. Sindikati so se zavzemali za petodstoten, delodajalci pa največ 0,5-odstoten dvig minimalne plače. Na predlog poslanske skupine ZL je o dvigu minimalne plače razpravljal tudi pristojni parlamentarni odbor. Člani so se strinjali, da je zvišanje potrebno, na različnih bregovih pa so bili pri vprašanju, kolikšno naj bi bilo. V ZL menijo, da bi se morala minimalna plača januarja zvišati na 645 evrov in septembra na 700 evrov neto. Miha Kordiš je dejal, da bo dvig za 1,8 odstotka večino prejemnikov minimalne plače še vedno pustil pod pragom revščine, ki je bil lani pri 617 evrih.

Januarska seja DZ

Državni zbor danes z obravnavo predloga novele zakona o nadzoru državne meje začenja januarsko redno sejo. Poleg tega bo danes obravnaval še poročilo o kakovosti, zalogah in odkupni ceni premoga pri naložbi v Teš 6 ter predlog priporočila SDS v zvezi s cenzuro na RTV Slovenija. Redna seja DZ se tokrat izjemoma ne bo začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade ter ministrom in ministricam, saj bodo ti poslancem odgovarjali zadnji dan seje, v petek. Na januarski seji bo sicer DZ obravnaval tudi predlog novele zakona o tujcih, ki buri duhove v koaliciji, organizacijah, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, in pravnikih.

Uravnoteženje javnih financ

Slovenija je kot članica območja evra zavezana k spoštovanju skupnih javnofinančnih pravil, je na seji ESS opozorila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Čeprav država od lani ni več v postopku presežnega javnofinančnega primanjkljaja, mora nadaljevati fiskalno konsolidacijo, dokler srednjeročno ne uravnoteži javnih financ, je dodala. Ministrica je v tej luči opozorila na nujno nadaljnje uravnoteženje javnih financ, k čemer nas zavezujejo domači pravni akti na čelu z ustavo, pa tudi mednarodni. Če ne spoštujemo pakta stabilnosti in rasti, nas lahko v najslabšem primeru doletijo tudi sankcije, je posvarila.

Nekazenski postopki pred kamerami ali ne

Novi sodni red med drugim prinaša širitev možnosti snemanja in fotografiranja obravnav. Po novem je mogoče tudi snemanje celotne glavne obravnave, kjer javnost ni izključena, če to dovoli predsednik sodišča. Se pa pojavljajo vprašanja v zvezi s snemanjem v civilnih zadevah. Zaradi možnosti snemanja in fotografiranja tudi za nekazenske postopke je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto ministru Klemenčiču poslala zaprosilo za razlago 1. odstavka 17. člena sodnega reda v civilnih postopkih z vidika varstva osebnostnih pravic strank. Pričakovati je, da bo ministrstvo pripravilo svojo interpretacijo, do nje pa se bo šele potem opredelilo tudi sodišče.

Milijon evrov za dostojno delo

Ministrstvo za delo je objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov podpore deležnikom na trgu dela. Kot so zapisali, želijo z razpisom izbrati najbolj kakovostne večletne projekte, ki bodo v okviru regijskega stičišča dostojnega dela prispevali k uveljavljanju koncepta dostojnega dela za državljane. Na voljo je dober milijon evrov sredstev. Z razpisom želijo na ministrstvu zmanjšati delež nezakonite uporabe atipičnih oblik dela, zmanjšati delež kršitev na področju delovnopravne zakonodaje v povezavi s pogodbo o zaposlitvi ter promovirati koncept dostojnega dela za vse državljane.

Enovit sistem dolgotrajne oskrbe

Vlada napoveduje, da naj bi bil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi uredil vprašanje oskrbe starejših, pripravljen v začetku letošnjega leta. Po usklajevanjih z deležniki, javni razpravi in medresorskem usklajevanju ga bo vlada po načrtih pripravila za obravnavo v DZ v začetku julija. Nova zakonodaja predvideva oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov, združevanje večine obstoječih finančnih virov, njihovo učinkovitejšo porabo in zagotovitev novih dodatnih virov, pri katerih bo vključena tudi neaktivna populacija, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje. (TFL)