Sestala sta se Cerar in Mramor

Premier Miro Cerar in minister za finance Dušan Mramor, ki se je med burnim dogajanjem v zvezi z Družbo za upravljanje terjatev bank mudil v tujini, sta se posebej sestala po včerajšnji seji vlade. Mramor ob odhodu izjav novinarjem ni želel dati.

Potem ko je minister Mramor sprva napovedal, da bo zaradi nespoštovanja sklepov vlade glede plač v vodstvu DUTB predlagal razrešitev predsednika upravnega odbora te družbe Larsa Nyberga, je vlada odpoklicala tudi tedanjega glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona. Mramorja na tej seji vlade ni bilo, osebno pa se javno še ni izrekel, ali odločitev glede Manssona podpira ali ne.

Odbora za notranje zadeve in za pravosodje sta se na skupni seji seznanila z uresničevanjem sklepov glede bančne luknje, ki sta jih sprejela februarja, in poročiloma, ki sta jih pripravila MNZ in tožilstvo. Na MNZ so izpostavili, da so naznanila sumov s strani bank še vedno vsebinsko pomanjkljiva, tožilstvo pa je razkrilo nekaj podatkov o ovadbah.

Državni svet po obravnavi predloga redefinicije minimalne plače ni sprejel mnenja. Pristojna komisija je predlagala, da zakon podprejo, a je večina glasovala za dopolnilo delodajalcev, da ga ne podprejo. Končno mnenje skupaj z dopolnilom pa nato ni dobilo zadostne podpore. Delodajalci so sicer opozarjali predvsem, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji.

Vlada je na seji sprejela predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja. Vlada želi s tem zakonom, ki ga v DZ pošilja po rednem postopku, ustrezno urediti to področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami, je dejal minister Dejan Židan in zagotovil, da ima zakon podporo koalicije.

Vlada v odgovoru na mnenje Državnega sveta o poročilu o delu državnega pravobranilstva priznava, da se je skokovito povečalo število osebnih stečajev. A hkrati poudarja, da so zaradi prenovljene insolvenčne zakonodaje stečajni postopki krajši. Napoveduje pa tudi nov zakon o državnem pravobranilstvu.

Vlada je včeraj med 15 kandidati za tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu kot najprimernejše izbrala pet kandidatov. Po oceni vlade so najprimernejši Nina Betetto, Marko Bošnjak, Miodrag Đorđević, Klemen Jaklič in Nina Peršak.

Vlada intenzivno išče rešitve za problematiko delavcev, ki jih slovenski delodajalci napotijo na začasno delo v tujino, tam pa pogosto ostanejo brez vsega. Zaradi nje se je na vlado obrnil tudi varuh človekovih pravic. Vlada si veliko obeta od uredbe, ki bo zaostrila nadzor nad delodajalci oz. izpolnjevanjem pogojev za izdajo posebnih obrazcev A1.(TFL)