Računsko sodišče je v revizijskem poročilu vladi skupaj z ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za finance očitalo le delno učinkovitost pri financiranju primerne porabe občin v preteklih letih. Od vseh zahteva odzivna poročila, v katerih morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti. Aktivnosti države in občin so namenjene predvsem razlagi postopka določitve povprečnine glede na lastne interese, ne izdelujejo pa analiz dejanskih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali občine prejmejo primeren obseg sredstev. Združenja občin so z ugotovitvami računskega sodišča zadovoljna. Ugotovitve po njihovem potrjujejo njihove pripombe in kritike sistema financiranja občin.

Elektronsko vročanje dokumentov
Medtem ko se seznam dokumentov, ki jih Finančna uprava RS (Furs) vroča le elektronsko, vse bolj daljša, pa si nekateri še vedno niso uredili vsega potrebnega, da bi jih lahko uspešno prejemali. Elektronsko vročanje dokumentov, ki ga je s 1. januarjem 2016 uvedel takrat prenovljeni zakon o davčnem postopku, je obvezno za vse pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Gre za zelo pomembne dokumente, kot so sklepi, opomini in inšpekcijske odločbe, ki lahko nosijo pravne posledice. Furs poziva podjetja in podjetnike, naj za namen dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki sporočijo svoj elektronski naslov.

Spremembe poslovnika DZ doživljajo podporo
Predlagane spremembe in dopolnitve poslovnika DZ, ki jih je včeraj obravnavala poslovniška komisija, so podpore deležne tako v koaliciji kot opoziciji. Na seji komisije so spremembe poslovnika DZ, za katere se zahteva dvotretjinska večina navzočih članov, potrdili brez glasu nasprotovanja. Gre za manj zahtevne spremembe, zato obravnava poteka po skrajšanem postopku. Predsednik komisije Matej T. Vatovec (ZL) je kot eno ključnih novosti omenil uvedbo t. i. zakonodajne sledi, k čemur je pozvala tudi protikorupcijska komisija. Tako bo moral predlog zakona vključevati tudi podatek o tem, ali so pri pripravi zakona sodelovali zunanji strokovnjaki in kolikšno plačilo so za to prejeli.

Uporaba telefona v EU po domačih cenah
Danes je začela veljati evropska uredba, ki odpravlja dodatne stroške uporabe mobilnega telefona v tujini. Veseli se lahko kakšnih 500 milijonov uporabnikov, ki so doslej za uporabo storitev mobilne telefonije na potovanjih v druge članice plačevali visoke račune. Storitve gostovanja se bodo odslej v EU zaračunavale na podlagi domačih maloprodajnih cen. Uporabnik bo torej za vsako minuto pogovora, poslano kratko sporočilo in preneseni gigabajt podatkov plačal toliko, kot če bi te storitve opravil v domačem omrežju. To sicer velja le za uporabnike, ki občasno potujejo po EU. Kdor se preseli v drugo državo članico, storitev po domačih cenah ne more uporabljati.

Velika pričakovanja od vodje tožilcev
Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob predstavitvi poročila dela tožilstev ocenil, da je delo tožilcev uspešno in napredek opazen. Poročilo je nastalo še pod njegovim predhodnikom Zvonkom Fišerjem, kar so v razpravi izpostavljali tudi mnogi poslanci ter izražali pričakovanje, da bo pod novim vodjo delo tožilcev še boljše. Šketa je med drugim navedel, da so samo lani državni tožilci odvzeli premoženjsko korist v 89 sodbah in predlagali zavarovanje preko 336 milijonov evrov premoženja. Kot pomembno je izpostavil, da se je v lanskem letu povečalo število primerov korupcijske kriminalitete, vložili so kar 109 obtožnih aktov.

Zmeda z rastlinskimi proizvodi
Čistih rastlinskih proizvodov načeloma ni mogoče tržiti s poimenovanji, ki so v pravu EU rezervirana za proizvode živalskega izvora, je odločilo Sodišče EU. To velja tudi, če ta poimenovanja dopolnjujejo pojasnjevalni oziroma opisni pristavki, ki označujejo rastlinski izvor. To namreč ne more z gotovostjo preprečiti vsakršne nevarnosti zmede za potrošnike. Sodišče je navedlo, da je v zakonodaji za trženje in oglaševanje poimenovanje mleko načeloma rezervirano samo za mleko živalskega izvora. Poleg tega, razen v primeru izrecno predvidenih izjem, so z zakonodajo poimenovanja, kot so smetana, maslo, sir, jogurt, rezervirana samo za mlečne proizvode, torej za proizvode pridobljene iz mleka.(TFL)