Kolegij predsednika DZ je razširili dnevni red izredne seje, ki bo prihodnji teden, a nanjo niso uvrstili predloga zakona o varstvu osebnih podatkov, saj niso potrdili nujnega postopka. To pomeni, da zakon v tem mandatu ne more biti sprejet. V tem primeru bodo tako informacijski pooblaščenec kot upravljavci zbirk osebnih podatkov v precej neugodnem položaju, je ocenila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Treba bo namreč stalno primerjati novo evropsko uredbo in stari zakon. Uredba sicer podjetjem prinaša številne novosti, na katere so mnoga v veliki meri že pripravljena. Kljub vsemu ostajajo nejasnosti, zaradi katerih podjetniki najemajo tudi zunanje svetovalce. Več o uredbi GDPR pa lahko izveste tudi na TFL seminarju.

Omejitev višine odškodnine izbrisanim protiustavna
Zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, je ustavno sodišče ocenilo kot protiustaven. Ureditev je razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah izbrisanim. Ko gre za ostale oškodovance, pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena začela veljati tudi zanje, so pojasnili. Matevž Krivic ob tem opozarja, da odločitev zadeva le 300 izbrisanih, "ki so imeli dovolj znanja, živcev in denarja, da so s pomočjo odvetnikov sploh lahko vložili strokovno izredno zahtevne odškodninske tožbe".

Ustavni sodniki zavrnili Kovačičevo pritožbo
Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo brez dvoma 13. maja. Ustavni sodniki so namreč zavrnili pritožbo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja. Kovačič si je prizadeval, da bi ga izvedli skupaj z volitvami. Na ustavnem sodišču so pojasnili, da je v primeru, ko gre za določitev novega datuma glasovanja po tem, ko pristojno sodišče razveljavi že izvedeno glasovanje, razumno, da se novo glasovanje izvede čim prej. Roki, ki jih določa zakon, to omogočajo.

Pravna podlaga za Doro in Svit
Odbor DZ za zdravstvo je soglasno podprl novelo zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Vlada jo je poslala v DZ po skrajšanem postopku, po njenih navedbah pa je potrebna zaradi razvoja informacijske tehnologije in večjih potreb pri zagotavljanju zdravstvenega varstva na področju raka. Državna sekretarka je na seji parlamentarnega odbora pojasnila, da želi vlada z novelo zakona zagotoviti pravno podlago za delovanje državnih presejalnih programov Dora in Svit, informacijsko nadgradnjo presejalnega programa Zora in aktivno registracijo raka v državni register raka.

Prirejena identiteta za zaščito prič
Parlamentarni odbor za pravosodje je obravnaval vladni predlog novele zakona o zaščiti prič. S predlaganimi spremembami zakona krepijo zaščito prič in verjamejo, da s tem delajo postopke učinkovitejše. Člani odbora so predlagane rešitve podprli brez razprave. Gre za zaščito prič, ki so ogrožene zaradi sodelovanja ali pričanja v kazenskem postopku, na način, da bi lahko prirejeno identiteto dobile že v zgodnji fazi preiskave. Osebam, ki se vključijo v progam zaščite prič, pa bi omogočali, da spremenjeno identiteto uporabljajo tudi po tistem, ko se program izteče.

Učinkovitejše varstvo potrošnikov
Evropska komisija je predlagala "nov dogovor" za krepitev pravic potrošnikov, ki predvideva učinkovitejše kazni za kršitelje in možnost skupinske tožbe v celotni uniji ter krepi ukrepanje proti dvojni kakovosti proizvodov. Sveženj daje zobe potrošniški zakonodaji, ni pa potrebni "kvantni skok", ocenjujejo v evropski potrošniški organizaciji Beuc. Namen novega svežnja s štirimi ključnimi točkami je zlasti zagotoviti ustrezno izvajanje evropskih pravil o varstvu potrošnikov, ki so sicer že med najstrožjimi na svetu. Novi dogovor pa naj bi tudi okrepil pravice potrošnikov na spletu.(TFL)