V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v februarju 2017. V najkrajšem mesecu letošnjega leta je začelo veljati ali se uporabljati 87 predpisov, prenehalo je veljati ali se uporabljati 21 predpisov, spremenilo pa se je 52 predpisov. Tako je na zadnji dan februarja veljalo 834 zakonov in 19.107 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Četrti poskus za fiskalni svet
Mandatno-volilna komisija DZ bo ta teden med vrsto kadrovskih zadev obravnavala tudi predloga za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) in predloge kandidatur za predsednika in člana fiskalnega sveta. Slednji za imenovanje potrebujejo najmanj 60 poslanskih glasov. Vlada predlaga, da DZ za predsednika sveta imenuje Davorina Kračuna, za člana pa Alenko Jerkič in Tomaža Peršeta. Glede na pogovore s poslanskimi skupinami ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pričakuje, da bodo kandidati po že četrtem javnem razpisu vendarle deležni zadostne podpore.

Nov zakon o motornih vozilih
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno razpravo poslalo predlog novega zakona o motornih vozilih, ki je že od prejšnjega tedna tudi v ponovnem medresorskem usklajevanju. Kot so zatrdili na ministrstvu, so predlog pripravili, da bi vanj implementirali evropske direktive in jasneje zapisali posamezne določbe. Poslanci so sicer oktobra sprejeli dopolnitve zakona, ki so prinesle novo definicijo koles z motorjem oziroma mopedov. Novo besedilo zakona so po navedbah ministrstva pripravili tudi zato, ker so uporabniki dopolnjenega zakona zaznali nekatere pomanjkljivost, pojavile pa so se tudi dileme in različna tolmačenja nekaterih členov.

Ne redarji, globe motijo
Veljati je začela novela zakona o občinskem redarstvu, ki občinskim redarjem daje možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca v primeru, ko oseba ne upošteva njenih ukazov in želi oditi. V praksi sicer občani večinoma redarje še vedno vidijo predvsem kot tiste, ki pišejo listke. V treh večjih občinskih redarstvih, ki pokrivajo tudi mestne občine Ljubljana, Maribor in Ptuj, na delo redarjev dobijo tudi pritožbe. A kot je razbrati iz odgovorov, ki so jih posredovali STA, so te bolj uperjene proti izrečenim globam kot pa na delo redarjev zaradi prekoračitve pooblastil.

Varuhinja ne bo podlegla pritiskom
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v četrtek prejela nekaj več kot 1300 podpisov pod peticijo, s katero je pozvana, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih ali odstopi s položaja. Ob tem je sporočila, da bo njena odločitev o zadevi povsem enaka, kot bi bila brez tovrstnih pritiskov. Zahtevo po odstopu varuhinja "razume kot nedopusten pritisk na njeno delo in delo samostojne in neodvisne institucije". Ob tem dodaja, da bo odločitev o tem, ali bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih povsem enaka, kot bi bila brez pritiskov.

Zlorabe pravice do objave
Uveljavljanje dveh institutov našega medijskega prava, pravice do popravka in do odgovora, ki sta tudi ustavni kategoriji, je večkrat težavno. Osnovna dilema izhaja že iz ustave, kjer sta obe pravici določeni v istem členu. Novinarji opažajo, da mestoma neustrezna medijska regulacija dopušča zlorabe teh pravic, ki so posledica nenavadnih sodnih praks. Tako se dogaja, da morajo mediji objaviti tudi očitno neresnične popravke. Ministrstvo za kulturo je za STA zatrdilo, da ima v okviru celovite prenove medijske zakonodaje namen ustrezno pregledati ali popraviti nekatere določbe o pravici do popravka. Zavedajo se tudi dilem o ustreznosti definicije.(TFL)