Obeležujemo eno leto od začetka kampanje EcoLex Life, v katerem smo izvedli 11 delavnic, 3 webinarje in pripravili mednarodno konferenco o okoljski odgovornosti, s skupaj več kot 400 udeležencev, in sodelovali z 28 nevladnimi organizacijami. Vzpostavili smo tudi inovativno spletno platformo EcoLexLife, kjer najdete več kot 2.000 predpisov in 50 različnih vprašanj o ELD direktivi, storitev EcoClipping, beležimo pa mesečno več kot 2.400 uporabnikov. Projekt smo predstavili na različnih dogodkih v tujini, podprl pa ga je tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Interventni ukrepi za ravnanje z embalažo in svečami
Vlada je sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Minister za okolje in prostor Jure Leben verjame, da je zastavljena pot interventnega odvoza prava, čeprav pričakuje, da se bo del kapitala rešitvam uprl in bodo "kakšne stvari šle tudi na sodišče". Ministrstvo za okolje in prostor pod Lebnovim vodstvom je v predlogu zakona zapisalo, bo za izbiro osebe, ki bo v imenu države poskrbela za odpadke oziroma sveče, zadolženo ministrstvo za okolje, izbrani izvajalec pa bo moral odpadno embalažo odpeljati in obdelati za največ 120 evrov na tono odpadkov, sveče pa za največ 200 evrov na tono.

Vlada o gospodarskih temah in slovenskem satelitu
Vlada je včeraj za vršilko dolžnosti direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) imenovala Majo Bednaš. Poleg tega je obravnavala več gradiv glede Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med drugim je sprejela odziv na ugotovitve računskega sodišča glede revizije poslovanja DUTB. Seznanila se je tudi z informacijo o izvedbi projekta izstrelitve satelita NEMO-HD v vesolje in sklenila pogodbo o sofinanciranju projekta izstrelitve prvega slovenskega satelita v vesolje. Satelit bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus s sateliti Sentinel v mikro-makro smislu in s tem zagotavljal lastni vir podatkov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizma, transporta in ekologije v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.

Zakon o minimalni plači v nadaljnjo obravnavo
Poslanci so na izredni seji s 50 glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele zakona, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke. Po mnenju vlade bi dinamiko uveljavitve posameznih rešitev bilo smiselno prilagoditi. "Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe, sprejete decembra 2018, začnejo uporabljati že januarja 2019," so sporočili z vlade.

Ministri bodo podpisali stavkovne sporazume
Vlada je na dopisni seji pristojne ministre pooblastila za podpis stavkovnih sporazumov s sindikati javnega sektorja ter dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju. Za realizacijo vsebine sporazumov in dogovora je treba sprejeti tudi ustrezne pravne podlage. Vlada je tako že določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva trajni premik izplačila napredovanj z aprila na december v vsakem letu. Predvidene plačne dvige pa bo treba preliti v anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

Šarec v Bratislavi o kohezijski politiki EU
V Bratislavi so se srečali voditelji ali visoki predstavniki 15 članic EU, t. i. prijateljic kohezije, in dva evropska komisarja. Vrh prijateljic kohezije je bil namenjen razpravi o ključnih prioritetah naslednjega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027. Med udeleženci je bil tudi premier Marjan Šarec, ki se je zavzel za hiter dogovor o večletnem finančnem okviru, kot ključni prioriteti Slovenije pa je izpostavil kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja. Zavzel se je tudi za močno vlogo kohezijske politike v prihodnjem večletnem proračunu EU, pri čemer je posebej opozoril, da med posameznimi obdobji ne sme priti do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev v državah in regijah.

Spremembe schengenskih pravil
Evropski parlament je podprl spremembe schengenskih pravil, v skladu s katerim bi bil nadzor na notranjih schengenskih mejah po novem omejen na največ leto dni namesto dveh let. Če bodo želele države članice začasen nadzor na mejah podaljšati na več kot dva meseca, bodo morale predložiti podrobno oceno tveganj s pojasnili. Za podaljšanje nadzora nad šest mesecev pa bo potrebno pridobiti mnenje Evropske komisije in odobritev Sveta EU. Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) je v svojem poročilu predlagala skrajšanje omejitve notranjega nadzora za predvidljive dogodke na dva meseca s sedanjih šest ter omejitev nadzora na največ leto dni namesto sedanjih dveh let. (TFL)