V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v avgustu 2025. V zadnjih tednih počitnic je začelo veljati ali se uporabljati 75 aktov, 40 predpisov je prenehalo veljati ali se uporabljati, spremenilo pa se je prav tako 40 predpisov. Tako je na zadnji dan avgusta veljalo 780 zakonov in 22.246 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Vlada pripravlja spremembe za davčno razbremenitev samostojnih podjetnikov
Vlada pripravlja spremembe zakonodaje, ki gredo v smeri davčne razbremenitve samostojnih podjetnikov, je po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon. Kakšne bodo te spremembe, bo po njegovih besedah znano v prihodnjih tednih.(več)

Vlada potrdila predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah
Vlada je potrdila predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Po besedah ministrice za pravosodje Andreje Katič predlog pomembno izboljšuje pravosodno sodelovanje v EU, saj bodo postopki v kazenskih zadevah učinkovitejši in pravičnejši.(več)

Vlada znova določila besedilo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva
Vlada je na seji znova določila besedilo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva in ga poslala v DZ po rednem postopku. Zadržanje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja namreč blokira tudi sprejem predloga zakona o digitalizaciji, saj oba posegata v zakon o pacientovih pravicah, zato je nov predlog ustrezno prilagojen.(več)

Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo
Vlada je soglasno sprejela predlog prepovedi vstopa v Slovenijo razrešenemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, je po seji vlade sporočil njen podpredsednik Matej Arčon. Pojasnil je, da je obrazložitev odločitve tajna, in dodal, da o morebitnih sankcijah zoper izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja še niso razpravljali.(več)

Vlada vzpostavlja nadzor nad tranzitom orožja v in iz tretjih držav
Vlada je sprejela spremembo uredbe o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov. S tem se bo vzpostavil nadzor nad tranzitom tudi v primerih, ko članica EU proizvode čez Slovenijo izvaža v tretje države ali uvaža iz njih.(več)

Vlada tudi o drugih gospodarskih temah
Vlada se je na redni seji včeraj med drugim še seznanila z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj Umarja, ki je napoved za letos oklestil za 1,3 odstotne točke na 0,8 odstotka. Nadaljevala je razpravo in pripravo sprememb državnega proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027 ter obravnavala nekatere projekte in pobude.(več)

Ustavna komisija podprla začetek ustavnorevizijskega postopka glede objave predpisov
Ustavna komisija je podprla predlog, da se začne ustanovnorevizijski postopek za spremembo ureditve objave predpisov. Strokovna skupina ustavne komisije bo sedaj pripravila mnenje s predlogom stališča o osnutku ustavnega zakona.(več)

Koalicija zahteva izredno sejo o gradbenem zakonu in urejanju prostora
Koalicija zahteva izredno sejo DZ o predlogu novel gradbenega zakona in o urejanju prostora, ki prinašata novosti glede izdajanja mnenj o skladnosti dokumentacije in krajše postopke za sprejemanje prostorskih načrtov. Na dnevni red bi uvrstili tudi predlog novele zakona o vrtcih in predlog policijske novele. Sejo je pričakovati prihodnji teden.(več)

Na predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu prispelo več kot 130 odzivov
Ministrstvo za zdravje je do konca javne obravnave na predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu prejelo več kot 130 odzivov. Več odzivov je izražalo nasprotovanje urejanju zdravstvene nege in babištva v istem zakonu, odzivi pa so se nanašali tudi na predvideno opravljanje strokovnega izpita po zaključku študija in uvajanje v delo.(več)

Sodišče EU zeleno luč Bruslja državni pomoči za madžarsko nuklearko razglasilo za nično
Sodišče EU je v tožbi Avstrije proti odločitvi Evropske komisije iz leta 2017, s katero je ta odobrila državno pomoč za širitev jedrske elektrarne z rusko tehnologijo v madžarskem Paksu, na drugi stopnji razveljavilo prvotno sodbo in odločitev komisije razglasilo za nično. Problematiziralo je neposredno oddajo posla ruskemu Rosatomu.(več)