Delo pravosodja pod drobnogledom

Za današnjo prvo redno sejo odbora DZ za pravosodje je bila predvidena obravnava raznih poročil o delu pravosodja v lanskem letu. Med drugim naj bi razpravljali o poročilih o delu državnih tožilstev in državnega pravobranilstva ter o letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v lanskem letu. Seja je bila že ob obravnavi prve točke, poročila Specializiranega državnega tožilstva, prekinjena, obravnava ostalih poročil pa preložena na prihodnjič.

Vrhovno državno tožilstvo sicer v skupnem poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2013 trdi, da je delovanje tožilske organizacije stabilno, saj da se ključni statistični podatki v zadnjih letih ne spreminjajo. Kot pozitivno je v poročilu izpostavljen premik pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj. Sodni svet pa v letnem poročilu o delu sodišč v državi poudarja, da so sodišča lani zmanjšala število nerešenih zadev in v povprečju znižala povprečni čas reševanja pomembnejših zadev navkljub nižji dejanski prisotnosti sodnikov, znižanju števila sodnikov in nižji porabi proračunskih sredstev.

Pri državnem pravobranilstvu pa so v poročilu za leto 2013 izpostavili problematično naraščanje zadev na področjih, kot so na primer delovno-pravni spori. Po oceni pravobranilstva ima država na tem področju s pripravo zakonodaje in delovnih pogojev v "rokah škarje in platno, ki pa ju (pre)slabo izkorišča".

Javnofinančni primanjkljaj je v prvi polovici leta ocenjen na 996 milijonov evrov oz. 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je precej manj kot pred letom dni, a le zaradi takratnih izdatkov za sanacijo bank, ki jih v začetku tega leta ni bilo. Javni dolg je konec letošnjega junija znašal 77,9 odstotka BDP. "Primanjkljaj brez stroškov finančne krize je v letu 2014 praktično enak kot v letu 2013," je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs.

Skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov so v letu 2013 znašali 13,5 milijarde evrov, kar je 104 milijone evrov več kot leto prej. Delež davkov in socialnih prispevkov v bruto domačem proizvodu (BDP) se je tako malenkost povečal na 37,3 odstotka BDP. A povečali so se le davčni prihodki, prispevki so se zmanjšali.

EU je v ponedeljek sprejela nov paket ukrepov pomoči za kmete, ki so jih prizadele ruske sankcije prepovedi uvoza, vreden 165 milijonov evrov. Z njimi želi EU preprečiti, da bi cene sadja in zelenjave zaradi presežkov pretirano rasle. Zaradi namigovanj, da je pri prvem paketu pomoči prišlo do zlorab, je EU tokrat zaostrila pogoje za pridobitev pomoči. Do nje so tako upravičeni kmetje iz 12 držav EU-ja, ki so lani v Rusijo izvozile največ sadja in zelenjave.(TFL)