Sprejetje zakona ali odstop

Državni zbor bo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero se širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, sprejel najpozneje marca, pravi notranji minister Gregor Virant. Na sprejem komaj čakata tako informacijska pooblaščenka kot Komisija za preprečevanje korupcije. Z dnem uveljavitve novele zakona bodo na spletni strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) objavljeni natančni podatki o vsakem kreditu, ki je bil nanjo prenesen v okviru sanacije bank. "Če zakon ne bi bil sprejet, bi bil zame to tak šok, da ne bi imel več kaj iskati na notranjem ministrstvu in v politiki nasploh," je dejal Virant.

Na DUTB je bilo oziroma bo prenesenih za 954,5 milijona evrov posojil NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami. Največje so terjatve do Zvona Ena in Zvona Dva v stečaju, Save, ACH, CG Invest v stečaju in DZS. Uradnih podatkov o tem, katere terjatve in po kakšni ceni DUTB od NLB, NKBM in od Abanke (ko ji bo Evropska komisija potrdila načrt prestrukturiranja) odkupuje terjatve, ni. Po informacijah Dnevnika je ena od dveh največjih bank terjatve v povprečju prenašala z okoli 80-odstotnim diskontom.

Sodišče v Zagrebu je v prvi razsodbi po lanski sklenitvi memoranduma razsodilo proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev LB Zagreb. Zunanji minister Karl Erjavec je sodbo označil za kršitev memoranduma, a poudaril, da hrvaške sodbe ne bodo imele posledic. Zagreb vztraja, da memorandum spoštuje. Sodišče je odločilo v prid tožbama Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) - skupaj gre za približno 27 milijonov evrov, ki so jih hrvaški državljani prenesli v javni dolg hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Hekerji so z okuženih računalnikov v Nemčiji ukradli okoli 16 milijonov uporabniških imen in gesel za elektronsko pošto, je razkrila preiskava nemškega zveznega urada za informacijsko varnost. Številka predstavlja več kot petino nemških uporabnikov spleta. Hekerji so do podatkov prišli s pomočjo programske opreme, ki okuži uporabnikov računalnik, nato pa hekerjem pošilja zahtevane podatke. Po besedah vodje slovenskega odzivnega centra za obravnavo varnostnih incidentov na internetu (SI-CERT) Gorazda Božiča bi bile lahko okužbe v Nemčiji povezane z virusom, ki se je skrival v ponarejenih računih nekaterih nemških podjetij. Tega so pred dnevi odkrili tudi v Sloveniji.(TFL)