Spremenjena politika do DUTB

Vlada je objavila osnutek predloga zakona o skladu za reševanje bank, ki je bil prej del osnutka prenovljenega zakona o bančništvu. Tudi izdvojen ponuja enake rešitve, to je vzpostavitev sklada za 10 let, ki bi imel sredstva v višini 2,3 odstotka zajamčenih vlog v vseh bankah v državi. Objavili so tudi osnutek spremenjene politike prejemkov DUTB, o katerem naj bi vlada odločala ta četrtek. V njem med drugim predlaga znižanje fiksnega dela prejemka izvršnega direktorja (variabilni del lahko doseže 30 odstotkov fiksnega).

Odbor državnega zbora za notranje zadeve je včeraj z 11 glasovi za in enim proti podprl predlog novele zakona o tujcih. Podprl je tudi predlog novele zakona o državni upravi - zanj je glasovalo deset poslancev, proti jih je bilo sedem. Pod obe noveli se je podpisala vlada, DZ pa ju bo po nujnem postopku obravnaval na izredni seji, ki se bo začela v četrtek.

Odbor za finance in monetarno politiko je za obravnavo na četrtkovi izredni seji pripravil tri davčne zakone, s katerimi želi finančni minister Dušan Mramor zagotoviti dodatne vire za proračun. Leta 2015 se bosta zvišala davka na finančne storitve in zavarovalne posle, nadzor nad izdajanjem računov pa bo strožji.

Nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu 2015-2016 je včeraj potekalo v znamenju odločitve Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da, dokler ne bo vlada umaknila napovedanih obremenitev gospodarstva, prekine sodelovanje v pogovorih. Več pogajalcev je to odločitev GZS obžalovalo. Socialni partnerji so sicer govorili o trgu dela.

GZS je predsedniku vlade in trem pristojnim ministrom vročila peticijo proti dodatnim obremenitvam podjetij z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij. Pod njo so se podpisali predstavniki 30 podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov.

Preverjanje, ali so begunci, ki v EU zaprosijo za azil in kot razlog za to obliko mednarodne zaščite navedejo homoseksualnost, res istospolno usmerjeni, je dopustno, je sporočilo Sodišče EU. Vendar mora biti to preverjanje v skladu s temeljnimi pravicami prosilcev, kot je pravica do spoštovanja človekovega dostojanstva, in prilagojeno posameznemu primeru.

Sodišče EU je Italiji naložilo kazen v višini več deset milijonov evrov, ker država še vedno ne spoštuje evropske zakonodaje na področju odpadkov. Italija mora plačati 40 milijonov evrov kazni, za vsako polletje dodatnih zamud pri implementaciji evropskih direktiv pa bo morala odšteti še 42,8 milijona evrov.(TFL)