Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, ki določa območja volilnih enot in okrajev. Presojo je zahteval državni svet, ker je prepričan, da volilni okraji niso oblikovani enakomerno ter da imajo odločilni vpliv na podelitev mandatov stranke in ne volivci. Sodišče je odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ res v neskladju z ustavo, glede izpodbijanih osmih členov zakona o volitvah v državni zbor pa ustavni sodniki niso ugotovili neskladja. Ugotovljeno protiustavnost mora DZ odpraviti v dveh letih.

Krki bodo vrnili deset milijonov
Sodišče EU je deloma razveljavilo kazen, ki jo je leta 2014 francoski farmacevtski družbi Servier in še petim proizvajalcem generičnih zdravil, med katerimi je tudi slovenska Krka, zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje izrekla Evropska komisija. Krka lahko tako pričakuje vračilo že plačane kazni v višini 10 milijonov evrov. Evropska komisija je pri svoji odločitvi v letu 2014 naredila vrsto napak, so povedali sodniki. Sodišče je tako leta 2014 izrečeno kazen znižalo s približno 428 milijonov evrov na približno 315 milijonov evrov. V primeru Krke je Sodišče EU odločilo v njeno korist oz. je ugotovilo, da ravnanja novomeškega farmacevta niso predstavljala omejevanja konkurence.

“Marakeškega” posvetovalnega referenduma ne bo
Odbor za zunanjo politiko je na nujni seji, ki jo je zahtevala opozicijska SDS, zavrnil predlagane sklepe SDS za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah. V skoraj tri ure dolgi razpravi so člani OZP iz vrst SDS zagovarjali nujnost izvedbe referenduma, vladajoča koalicija je bila proti. Janez Janša je med drugim izpostavil, da globalni dogovor migracije opredeljuje tudi kot človekovo pravico. Člani odbora iz vrst vladajoče koalicije pa so med drugim menili, da gre pri referendumski pobudi SDS za poskus sejanja strahu in povzročanja delitev med Slovenci ter tudi opozorili, da bi z razpisom posvetovalnega referenduma nastali nepotrebni stroški.

Sodniki krivi za zamudo preiskave v TEŠ
Za zamude v preiskavi domnevnih nepravilnosti pri šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je odgovorno sodišče, in ne policija ali tožilstvo, poroča spletni portal Siol, ki je pridobil poročilo celjskega višjega sodišča. Tega je zahteval nekdanji minister za pravosodje Goran Klemenčič. Ključni razlogi za zamude pri sodni preiskavi zadeve Teš 6, ki jo je okrožno sodišče v Celju uvedlo februarja lani, so bolniški staleži preiskovalnih sodnikov, zaslišanja "vprašljive uporabnosti", preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje pri odzivanju na urgence. Ves postopek v zadevi sicer traja že osem let.

Ocena poplavne ogroženosti države
Ministrstvo za okolje in prostor javnost vabi k sodelovanju v posvetovanju o posodobljeni predhodni oceni poplavne ogroženosti države. Ocena vključuje preveritev obstoječih območij pomembnega vpliva poplav in predlog določitve novih oz. dodatnih tovrstnih območij. Predlog predvideva opredelitev 21 novih področij. V nadaljevanju drugega cikla izvajanja EU poplavne direktive bo sicer sledila še preveritev in morebitna izdelava kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti za posodobljen nabor območij pomembnega vpliva poplav do konca leta 2019 in priprava posodobitve načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti do konca leta 2021.

Požar neuspešen na ustavnem sodišču
Po neuspešni pritožbi na upravnem sodišču je bil Bojan Požar s svojo pritožbo v zvezi z listo kandidatov Saše Arsenoviča za mariborski mestni svet neuspešen še na ustavnem sodišču. To namreč vsebinsko o pritožbi sploh ne bo presojalo, saj je ni sprejelo v obravnavo. Požar se je pritožil na oktobrski sklep mestne volilne komisije, ki je potrdila Arsenovičevo listo kandidatov. Zmotilo ga je, da je politični novinec, ki je bil kasneje izvoljen za župana, v prvih dneh zbiranja podpisov podpore ponujal podpisnikom kavico ali golaž v svoji gostilni. Mestna volilna komisija je ocenila, da taka obljuba v tem primeru predstavlja bolj zahvalo kakor plačilo za podporo.

Prostotrgovinski sporazum med EU in Japonsko
Evropski parlament je potrdil sporazuma o prosti trgovini in strateškem partnerstvu med EU in Japonsko. Gre za največji bilateralni dogovor, ki jih je doslej sklenila unija - sporazum o gospodarskem partnerstvu ustvarja trgovinsko območje s 635 milijoni ljudi, vredno skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Prostotrgovinski sporazum bo odpravil veliko večino dajatev v višini milijarde evrov. Poročevalec Evropskega parlamenta za sporazum o strateškem partnerstvu, evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle (EPP/NSi), je za STA poudaril, da oba dogovora "nimata primerjave v dosedanjih sporazumih tako po obsegu kot po ambicijah in predvidenem učinku".(TFL)