Po razkritju sodbe koprskega višjega sodišča, ki je moškega zaradi spolnega občevanja z družinsko prijateljico proti njeni volji spoznalo za krivega le kaznivega dejanja prisiljenja, se pojavljajo pozivi k spremembi kazenskega zakonika, na spletu se je pojavila tudi peticija. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo posilstva, ki bi kaznivo dejanje opredelila kot vsak spolni odnos brez privolitve, oz. za uvedbo t. i. modela "ne pomeni ne".

Ustreznejša pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki je v javni obravnavi, v naš pravni red prenaša del evropske direktive o določitvi minimalnih standardov pri pravicah, podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Kot novo socialnovarstveno storitev uvaja podporo žrtvam kaznivih dejanj. Nova storitev bo zagotovila strokovno obravnavo preko strokovnega svetovanja, ki zajema vidik prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje, usmerjanje in vodenje. Tako naj bi žrtvi omogočili ustrezno psihološko, socialno in ekonomsko izboljšanje položaja. Evropska komisija je sicer Sloveniji že leta 2016 izrekla opomin, ker direktive ni ustrezno prenesla v svoj pravni red.

Zdravstveni domovi tožijo državo
Zdravstveni domovi tožijo državo za 3,4 milijona evrov, ker jim je z zvišanjem plač v javnem sektorju leta 2017 povečala stroške, ni pa dala denarja za pokritje. Na ZZZS trdijo, da lahko zaplete, ki se lahko ponovijo zaradi decembrskega dviga plač, prepreči sprememba sistema, poroča Dnevnik. Ministrstvu se tožba zdi nepotrebna. Kot navaja časnik, na ZZZS tožbe še niso prejeli, so jo pa tudi oni ocenili kot neprimerno, neutemeljeno in nepotrebno. To je skoraj enak odziv kot na tožbe, ki so jih leta 2017 vložili domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi. Pravno neutemeljene naj bi bile zahteve zdravstvenih domov zato, ker zavod zdravstvene storitve vedno plačuje po cenah iz veljavnega splošnega dogovora za aktualno leto.

Preferenčni glas bi zadostil ustavni odločbi
Uvedba preferenčnega glasu na volitvah v DZ bi sledila smeri, ki jo je ob ugotovitvi neustavnosti dela volilne zakonodaje nedavno začrtalo ustavno sodišče, je v intervjuju za STA povedal novi predsednik sodišča Rajko Knez. Po njegovem mnenju "so preferenčni glasovi tisti, ki še večajo vpliv posameznika na rezultate volitev", kar zahteva 80. člen ustave. Knez je spregovoril tudi o delu sodišča. Želel bi si hitrejše odločanje, pri čemer glavno oviro vidi v pripadu novih zadev (predvsem ustavnih pritožb), ki se od leta 2015 znova povečuje. Rešitev bi lahko bila sprememba ustave in omejitev nabora pristojnosti ustavnega sodišča, meni Knez.

Vloge za delovna dovoljenja tudi elektronsko
Vlaganje vlog za izdajo delovnih dovoljenj na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji po novem poteka tudi elektronsko. Novost bo po ocenah ministrstva za delo olajšala postopke obema stranema. Vloge je mogoče oddati prek portala Spot, so sporočili z ministrstva. Državljani BiH predstavljajo največji delež tujih delavcev v Sloveniji. Število tujcev, ki delajo v Sloveniji, sicer v zadnjem času močno raste, saj delodajalci predvsem za nekatere deficitarne poklice delovno silo vse težje najdejo doma. Podoben sporazum kot z BiH velja tudi za zaposlovanje srbskih državljanov v Sloveniji.

Predpisovanje daljše življenjske dobe
EU načrtuje zakonodajo, ki bi od proizvajalcev svetil, televizijskih sprejemnikov in večjih gospodinjskih aparatov zahtevala proizvodnjo izdelkov z daljšo življenjsko dobo. Poleg tega bi morali izdelavo prilagoditi tako, da bi bila popravila lažja, obenem pa zagotoviti rezervne dele tudi po preteku garancijskega roka. Ukrep je predvsem okoljevarstvene narave, saj hitro pokvarljivi gospodinjski aparati in elektronika kot odpadki predstavljajo veliko breme. Poleg tega, da je njihova količina velika, so lahko nekateri sestavni deli posebej škodljivi okolju, je poročal britanski BBC. O podobnem ukrepu sicer razmišljajo tudi v 18 ameriških zveznih državah.(TFL)