Zgolj „proizvodnja“ zakonov in predpisov?

Mag. Lilijana Kozlovič načelnica upravne enote Koper, je na nedavnem strokovnem posvetu v Portorožu pritegnila pozornost z zanimivim razmišljanjem. Dejala je, da:»v času vse pogostejših občutkov državljanov, da ne živijo v pravni državi, ker pravo doživlja erozijo zaradi množice zlorab, se tudi javni uslužbenci pridružimo takemu razmišljanju in apatičnosti trenutka, prepričani, da sami nimamo veliko vpliva in ne moremo kaj posebnega storiti.« Vendar mag. Kozlovič meni nasprotno: vsak javni uslužbenec, s svojo lastno držo, veliko prispeva k pravni kulturi in stanju duha v državi.

Načelnico UE Koper smo prosili za pogovor o nekaterih njenih mislih. Kaj meni o krizi pravne države? Kakšna je vloga javnih uslužbencev pri tem - v kolikšni meri so pripomogli k tej krizi in v kolikšni bi lahko pomagali, da bo le-ta čim prej odpravljena? Odgovore na ta in nekatera druga vprašanja bomo objavili v jutrišnji številki TFL Glasnika.

Prvič v zgodovini RS imamo opraviti z razpisom izrednih volitev in slovenski parlament se je znašel v skorajda nezaslišanem položaju. Poslanci bodo danes začeli 32. sejo Državnega Zbora, ki bo hkrati zadnja v tej sestavi, in naj bi trajala do četrtka, 20.10. 2011. V petek, 21. oktobra, bo predsednik države razpustil parlament. Neverjetno ob vsem tem pa je število predpisov, ki bodo obravnavani v teh dneh.
Tudi če bodo poslanci garali mimo vseh navad, se zdi neverjetno, da bodo „šli skozi“ vso goro gradiva na mizi. Vse se zdi toliko bolj neverjetno, ker še ne vemo, kakšna bo usoda nekaterih zakonov, ki so jih na kolegiju predsednika DZ dne potrdili že 7. oktobra in so jim dodali priponko, da so primerni za obravnavo po skrajšanem postopku. Od četrtka dalje bodo poslanci, po razpustu parlamenta do ustanovne seje novega sklica DZ, lahko obravnavali le nujne zadeve na izrednih sejah, je v petek sklenil kolegij predsednika DZ Ljuba Germiča. V času volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami pa parlament praviloma ne bo zasedal.

Bolniki želijo vse več informacij o zdravilih, ki jih jemljejo, in več besede pri načinu zdravljenja. Obenem se soočajo z vse več informacijami in težavami pri prepoznavanju zanesljivih podatkov o zdravilih. Evropska komisija je zato ta teden sprejela revidirane predloge o informacijah o zdravilih na recept, ki jih industrija zagotavlja javnosti. Oglaševanje zdravil na recept naj bi bilo še naprej prepovedano, poroča STA.
V Bruslju tudi predlagajo, da bi bile poslej dovoljene samo nekatere informacije o zdravilih na recept, na primer informacije na etiketi in priloženih navodilih za uporabo, informacije o cenah, o kliničnih preskusih ali navodilih za uporabo. Informacije o zdravilih na recept bi se lahko zagotavljale le po določenih komunikacijskih kanalih, denimo na uradno registriranih spletnih straneh, ne pa tudi v splošnih tiskanih medijih. (TFL)