Želi si ambicioznih strank

“Težko bi izpostavila, na kaj sem najbolj ponosna, ker nikoli ne razmišljam tako, saj se mi v bistvu zdi, da je treba biti samokritičen za marsikatero stvar, ki jo dosežeš v življenju, hkrati pa večkrat ponosen. Če bi morala izbrati eno stvar, so to ljudje, s katerimi delam. Najponosnejša sem na tim, s katerim delam.” Tako nam je med drugim dejala v današnjem intervjuju za TFL Glasnik Melanie Seier Larsen, ki dela pri različnih strateških zadevah v The Boston Consulting Group (BCG). Je tudi članica upravnega odbora Združenja Manager in predsednica Sekcije menedžerk, hkrati tudi predsednica alumni kluba znane blejske šole IEDC.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bile Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in trem odvetnikom s preiskavami zaradi Perutnine Ptuj kršene ustavne pravice. Hkrati je prepovedalo nadaljnje posege v odvetniško zasebnost na podlagi izdanih sodnih odredb v tej zadevi, izhaja iz včeraj objavljene odločbe ustavnega sodišča. Preiskovalna dejanja se po odločitvi ustavnega sodišča ne smejo izvajati brez navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije. Vse zasežene naprave in dokumentacija na podlagi izdanih sodnih odredb v tej zadevi pa morajo biti dane na vpogled pritožnikom, njihovim morebitnim odvetnikom in predstavniku odvetniške zbornice, ki lahko zasegu tudi ugovarjajo.

Koalicija je pripravljena na spremembe določil v zakonu o mednarodni zaščiti, ki so sprožila pomisleke zaradi morebitne neskladnosti z mednarodnim pravom in ustavo. Dogovor gre v smeri, da izrecna navedba, da se zavrže prošnja za azil tistim, ki prihajajo iz držav EU, ni potrebna. Ministrica Vesna Györkös Žnidar pa medtem meni nasprotno. Nevladne organizacije so medtem napovedale pritožbo na Evropsko komisijo, če bodo poslanci podprli sporno dopolnilo k 51. členu predloga zakona.

Državni svet je poslanske skupine seznanil s predlogom spremembe, s katero bi v okviru odložilnega veta omogočili tudi možnost ponovnega odločanja. Tako bi lahko DS opozoril zgolj na sporen člen zakona, pristojni odbor DZ bi imel po vnovični razpravi možnost predlagati njegovo spremembo, poslanke in poslanci pa bi znova odločali le o tem členu. V veliki večini primerov odložilnih vetov se po navedbah DS izkaže, da je sporen le del oziroma člen zakona, vendar pa svetniki nimajo druge možnosti, kot da ga zavrnejo v celoti. Kot so izpostavili, bi tudi DZ dostikrat ustrezalo, če bi imel možnost spremembe nekaterih določil, ker so se opozorila izkazala za utemeljena. Vendar pa trenutna ureditev tega ne dopušča v okviru istega postopka.

Predsednik KPK Boris Štefanec bo vložil zahtevo za sodno varstvo glede odločbe informacijskega pooblaščenca, ki mu očita kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov zaradi nezakonitega pridobivanja in neustrezne zaščite osebnih podatkov v Supervizorju. Če bi odločbo v celoti spoštovali, bi bila posledica lahko le izklop Supervizorja, meni Štefanec. Pri informacijskem pooblaščencu so pojasnili, da je KPK od uprave za javna plačila nezakonito pridobival transakcijske račune vseh državljanov in si ustvaril enormno bazo računov, ki nimajo povezave s pristojnostmi KPK. "Nesporno KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti," so zapisali.

Programski svet RTVS je včeraj prisluhnil stališču vodstva zavoda o noveli zakona o medijih. Direktor radia Miha Lampreht je znova izrazil nestrinjanje s 86. a členom novele, ki določa deleže slovenske glasbe v radijskih programih. Po njegovem mnenju gre za prekomeren poseg v uredniško avtonomijo, s čimer se je strinjal tudi programski svet.(TFL)