Potem ko je vlada sredi aprila sprejela predlog novele zakona o Banki Slovenije, ki ni usklajen z ECB, je ta na predsednika DZ Milana Brgleza naslovila pismo, v katerem zahteva, da se z njo o tem predlogu še v ustrezni fazi opravi ponovno posvetovanje. ECB je sodelovala v procesu oblikovanja zakona, a je zadnja različica precej spremenjena. Kot je pojasnil član izvršilnega odbora ECB Yves Mersch, se je v novem predlogu novele zakona znatno razširil obseg dejanj Banke Slovenije, ki so lahko predmet revizije računskega sodišča, tako da vključuje tudi nadzorniške odločitve Banke Slovenije, tudi v okviru enotnega mehanizma nadzora, če so te vodile v porabo javnih sredstev in so bile sprejete v zadnjih 10 letih.

Slovenci v deželni ustavi Koroške
Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena tudi slovenska narodna skupnost. V 5. členu je zapisano, da je nemščina deželni jezik, avstrijska Koroška pa priznava jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Koroški Slovenci so se na to odzvali mešano, slovensko zunanje ministrstvo pa je ocenilo, da gre za pomemben korak k priznanju zgodovinske prisotnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem. Na MZZ so tudi izrazili pričakovanje, da bo to dodatna spodbuda deželi in občinam avstrijske Koroške za polno uveljavitev jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti.

Pokojninski dodatek za izjemne športnike
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za drugo obravnavo na plenarni seji pripravil predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Dodatek bi lahko prejemali posamezniki, ki so s svojim delom v športu ali vrhunskimi športnimi dosežki prispevali k razvoju in ugledu države, predvsem nosilci medalj. Kot kažejo projekcije, bi zakon dodatek k pokojnini zagotovil okrog 200 nekdanjim športnikom, a večina je še daleč od starosti, ko se bodo dejansko upokojili in bili upravičeni do dodatka.

Spremembe cestninskega sistema
Vlada je sprejela predlog novele zakona o cestninjenju, katere rešitve so usmerjene predvsem v zagotovitev večje učinkovitosti cestninskega sistema. Ta bo še posebej pomembna z uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, saj se vozila nad 3,5 tone ne bodo več ustavljala na cestninskih postajah. Elektronsko cestninjenje se za ta vozila predvidoma uvaja s 1. januarjem 2018. Predlog novele zakona vsebuje predvsem redakcijske, nomotehnične in druge prilagoditve oz. spremembe in dopolnitve, ki bodo izboljšale razumevanje, interpretacijo in uporabo pravnih norm.

Za krajše kolone na meji
Hrvaška policija je slovenskim kolegom predlagala, da bi hrvaška obmejna policija do 1. oktobra opravljala nadzor meje na mejnem prehodu na Bregani in ne več skupaj s slovenskimi kolegi na Obrežju. Slovenija predlog še preučuje. Hrvati ocenjujejo, da bo takšen nadzor prispeval k večji varnosti in pretočnosti prometa glede na to, da mejna policija vsake države lahko odpre večje število vhodnih oziroma izhodnih stez glede na intenziteto prometa in strukturo potnikov. Dodatno bi se izognili težavam, ki jih trenutno povzročajo neustrezne nadzorne hiške na slovenski strani.

Več pristojnosti za KPK
Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bo dala Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) bistveno več pristojnosti na ključnih področjih njenega dela, so na očitke predsednika KPK Borisa Štefaneca odgovorili na ministrstvu za pravosodje. Prav tako ne drži, da se s predstavniki KPK ne bi usklajevali, so zatrdili. Predsednik KPK Štefanec je namreč na novinarski konferenci opozoril, da KPK v postopku priprave novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pogreša določbe, ki bi zagotavljale zakonitost oz. ustavnost postopka pred komisijo.(TFL)