Nepovezani poslanec Janko Veber, poslanci Levice, Zvonko Lah in Iva Dimic iz NSi ter nepovezani poslanec Andrej Čuš so v parlamentarni postopek vložili končno različico predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Pripravili so ga v Združenju Frank, kjer so na vložitev čakali od začetka septembra. Kot je pojasnila predsednica združenja Alja Pestar, zakon predvideva pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb. Obstoječe posojilne pogodbe bi ostale v veljavi, iz njih bi izločili le po mnenju združenja nepošten pogoj, to je valutno klavzulo. Po predlogu zakona bi morale banke v 15 dneh po uveljavitvi zakona komitentom predložiti nove amortizacijske načrte.

V veljavi več spremenjenih davčnih zakonov
Od 1. januarja veljajo spremembe več davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom dodatnega zmanjšanja stroškov dela in povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Davčno se razbremenjuje napotene na delo v drugo državo, znižuje se obdavčitev nagrad za poslovno uspešnost, zaostruje pa se ureditev pri normirancih. Novela zakona o davčnem potrjevanju računov zavezancem, ki to želijo, ponuja, da lahko še naprej uporabljajo vezane knjige računov. Z davčno razbremenitvijo napotenih delavcev naj bi se izboljšala konkurenčnost, ohranjalo in odpiralo nova delovna mesta ter ustvarjalo dodano vrednost z znanjem, a ugodnejša obdavčitev bo veljala le za določene napotitve oz. za visoko izobražene zaposlene.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
Uporabljati se je začel zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki so ga poslanci sprejeli februarja lani in med drugim predvideva preprečevanje zlorab na področju napotitve delavcev v tujino. Temeljni razlog za pripravo zakona je bila uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1, potrebnih za napotitev delavcev in delo samozaposlenih v tujini, ter določa postopek in pristojni organ. Potrdilo bo izdano le delodajalcu, ki ni kršil določb v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom in zaposlovanjem na črno ter redno izplačuje plače in prispevke za socialna zavarovanja.

Pravno varstvo lastnikov nepremičnin
Posplošene vrednosti nepremičnin po novem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo začel veljati 11. januarja 2018, bodo predvidoma na voljo 1. avgusta 2019. Po tem datumu bodo lastniki tudi prejeli obvestila in lahko začeli postopke za uveljavljanje posebnih okoliščin. Pravno varnost lastnikov naj bi zagotovili z možnostjo ugovora zoper posplošeno vrednost. Lastnik bo lahko posplošeno vrednost spremenil zaradi posebne okoliščine - značilnosti nepremičnine, ki je iz uradnih evidenc ni mogoče zaznati. Novi zakon naj bi izboljšal sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, predvsem pa odpravil pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče.

Noveliranje zakona o romski skupnosti
Na uradu za narodnosti so v času enomesečne javne obravnave prejeli 16 pripomb na predlog novele zakona o romski skupnosti. Medtem ko ta po mnenju nekaterih romskih organizacij prinaša nekaj pozitivnih rešitev, v drugih opozarjajo na še večjo diskriminacijo Romov, razlikujejo se tudi stališča o predlagani spremembi sestave sveta romske skupnosti. Kot je pojasnil predsednik sveta Jožek Horvat Muc, so med drugim predlagali črtanje določbe, ki predvideva, da se posebne pravice uresničuje na območjih občin, v katerih se voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma v občinski svet. Menijo namreč, da se s tem uvaja kriterij avtohtone naseljenosti.

Poroka tudi brez prič
Bodoča zakonca se bosta glede na novosti iz družinskega zakonika, ki začnejo veljati z letošnjim letom, lahko poročila v navzočnosti prič ali pa tudi brez njih. Navzočnost prič ni več potrebna, saj se zakonska zveza dokazuje z izpiskom iz matičnega registra, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Zakonska zveza se sklene v uradnih prostorih v uradnem času, možne pa so tudi izjeme. Če bodoča zakonca ne moreta do uradnih prostorov, sredstva za kritje stroškov zagotovi državni proračun. Drugi primer pa je, če si bodoča zakonca želita skleniti zakonsko zvezo drugje in sta za to pripravljena poravnati stroške v višini 170 evrov.(TFL)