Predsednik DZ Milan Brglez je za 16. november razpisal volitve članov Državnotožilskega sveta. Razpis velja tako za tiste, ki jih izvoli DZ na predlog predsednika republike, kot tiste, ki jih državni tožilci izvolijo izmed sebe. V tem primeru gre za državne tožilce, ki nimajo vodstvenih položajev, in sicer izvolijo po enega izmed tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca, višjega državnega tožilca, okrožnega državnega tožilca in okrajnega državnega tožilca. Državnotožilski svet torej sestavljajo štirje člani, ki jih izvolijo državni tožilci, štiri izvoli državni zbor na predlog predsednika republike, enega pa imenuje minister za pravosodje izmed vodij okrožnih državnih tožilstev.

Finančna intervencija v bolnišnicah
Vlada je potrdila predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, kar za letošnji proračun pomeni okoli 136 milijonov evrov. Obeta se tudi dvig cene zdravstvenih storitev. Po oceni finančne ministrice Mateje Vraničar Erman bo potreben rebalans državnega proračuna. "A to bomo storili na način, da ne bomo ogrozili načrtovane javnofinančne konsolidacije," je povedala. Predvideni znesek je po oceni direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka dobra rešitev, a ne bo zadostoval. Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da z zakonom ni v celoti zadovoljna, saj bi zdravstvo potrebovalo več denarja.

Normiranci na 70 odstotkih
Ministrstvo za finance je po javni razpravi preoblikovalo junija predstavljene predloge davčnih sprememb. Predloge so že posredovali Ekonomsko-socialnemu svetu in koaliciji. V sistemu normiranih odhodkov bi po novem višino normiranih odhodkov znižali s sedanjih 80 na 70 odstotkov. V sistemu normiranih odhodkov ministrstvo predlaga vključitev dohodkov iz dejavnosti v sistem letnega obračuna dohodnine. V zakonu o dohodnini pa bo ministrstvo odpravilo stopničavost dodatne splošne olajšave. S tem želi preprečiti primere, ko nekdo z nizkimi dohodki zasluži le nekaj evrov več od drugega, pa pade v razred s precej nižjo olajšavo.

Javna obravnava zakona o informacijski varnosti
Ministrstvo za javno upravo je v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o informacijski varnosti, ki ureja ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov ter ureja pristojnosti in naloge pristojnega nacionalnega organa. Po predlogu so vsi zavezanci dolžni vzpostaviti in vzdrževati dokumentiran sistem upravljanja varovanja informacij in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja. Zakon tudi opredeljuje pojem kibernetskega napada kot napad, ki povzroči oteženo delovanje države oziroma delno onemogoči delovanje vsaj treh sektorjev bistvenih storitev ali enega v celoti za več kot pet ur.

Poslanci o interpelaciji in o arbitraži
Poslanci bodo v sredo na izredni seji razpravljali o interpelaciji zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Na isti dan bo potekala tudi seja DS, kjer bo na mizi med drugim gradbena zakonodaja. Na dnevnem redu četrtkove nujne seje odbora za obrambo je pripravljenost slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Na sejo so med drugim vabljeni ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik generalštaba generalmajor Andrej Osterman ter predstavniki slovenske obveščevalno-varnostne agencije in obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo.

Volitve v državni svet
Državnim svetnikom se letos izteka petletni mandat in že ta teden začnejo teči roki za volilna opravila pred volitvami članov za nov mandat. Predsednik DZ Milan Brglez je namreč podpisal odlok o razpisu volitev, ki bodo 22. in 23. novembra. Volitve v državni svet ne potekajo neposredno, temveč na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij - elektorji. Število elektorjev je odvisno od števila prebivalcev v lokalni skupnosti oz. števila članov posameznih interesnih organizacij. Od skupaj 40 članov DS jih namreč 22 predstavlja lokalne interese, 18 pa je t. i. predstavnikov funkcionalnih interesov.(TFL)