S podaljševanjem življenjske dobe se ne podaljšujejo leta zdravega življenja. Država mora zato poskrbeti za dober sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo enako dostopna za vse, posamezniki pa lahko zase največ naredijo s skrbjo za ohranjanje samostojnosti, so poudarili sodelujoči na včerajšnji okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organizirala STA. Vodja programa Starejši za starejše pri Zdus Rožca Šonc je poudarila, da "potrebe po pomoči rastejo po 20 odstotkov na leto. Vsi ukrepi s ciljem, da se izboljša položaj starejših, ne učinkujejo."

Nacionalni energetski in podnebni načrt
V prostorih Akademije distribucije Elektro Maribor so včeraj izmenjali mnenja o osnutku celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije. Med drugim si želijo več poudarka na distribuciji električne energije, prilagajanju podnebnim spremembam in preprečevanju energetske revščine. "Področje oskrbe z električno energijo je predstavljeno dokaj enostransko. V ospredju je predvsem prenos energije. Ta je gotovo pomemben, a distribucija električne energije je gotovo vsaj tako pomembna, že zato ker je uporabnikom najbližja," je v uvodnem predavanju povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič.

Vesel in Židan za poglobitev sodelovanja
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je predsedniku DZ Dejanu Židanu predal poročilo računskega sodišča za leto 2018. Ob tem sta se dogovorila, da bodo poslanskim skupinam predlagali, da bi jim računsko sodišče lahko neposredno predstavilo predloge za izboljšanje zakonodaje. V izjavi za medije po srečanju je Židan dejal: "Verjamem, da nam je vsem 90 poslankam in poslancem v interesu, da z javnim denarjem ravnamo zakonito in smotrno." Pri tem pa je po njegovih besedah koristno dobiti nekatera napotila, kako to lažje narediti. Vesel je dodal, da so zelo zadovoljni s sodelovanjem z DZ, bi si pa želeli nekoliko več obravnav poročil računskega sodišča.

Zmanjšanje stroškov za obnovo zaporov
Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s predstavitvijo projektov reševanja prostorske problematike ljubljanskega in iškega zapora. Pravosodno ministrstvo je na poziv odbora namreč preverilo, ali je projekta mogoče optimizirati. Prvi predlogi so pokazali, da se lahko stroški za prenovo zapora na Igu zmanjšajo tudi za petino. Izgradnja moškega zapora v Dobrunjah, katerega vrednost je ocenjena na okoli 73 milijonov evrov, pa je trenutno še v fazi idejne zasnove, zato po besedah državne sekretarke Dominike Švarc Pipan "groba ocena prihrankov še ni mogoča, pričakujemo pa zmanjšanje za okoli 10 odstotkov".

Krepitev področij inovacij
Evropska komisija je pred četrtkovo razpravo Evropskega sveta o inovacijah, industriji in konkurenčnosti napovedala, da bo v okviru Evropskega sveta za inovacije (EIC) za ta področja namenila dve milijardi evrov. S tem želi Evropo postaviti v ospredje strateških tehnologij in inovacij. V okviru pilotnega projekta bo podjetjem na voljo kombinirano financiranje nepovratnih sredstev in lastniškega kapitala v višini do 15 milijonov evrov. EIC bo nadzoroval svetovalni odbor, v katerem bo 15 do 20 vodilnih inovatorjev, oblikovali pa bodo tudi skupino strokovnjakov, ki bo nudila pomoč v teh projektih.

Jutri pravnomočna sodba Karadžiću
Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se bo po skoraj desetih letih jutri končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku je tožilstvo za Karadžića zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga je 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva. Prizivni postopek poteka pri nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča.(TFL)