Od volitev do imenovanja nove vlade lahko v Sloveniji mine tudi več kot tri mesece. Najdlje je sestavljanje vlade trajalo v letih 1996 in 2011. Najmanj, okoli mesec dni, pa po volitvah v letih 1990, 1992 in 2000. Demosova vlada je bila leta 1990 pod vodstvom Lojzeta Peterleta izvoljena po dobrem mesecu dni od volitev v skupščino SRS. Po prvih predčasnih volitvah v DZ 4. novembra 2011 pa je sestavljanje vlade trajalo nekaj več kot tri mesece. Zmagala je Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Jankovića vlado sestavil prvak drugouvrščene SDS Janez Janša. Na predčasnih volitvah leta 2014 je novoustanovljena SMC sestavila vlado dobra dva meseca po volitvah.

Poldruga milijarda za slovensko kmetijstvo
Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,47 milijarde evrov v stalnih cenah, piše v podrobnem proračunskem predlogu Evropske komisije za to politiko. Približno 803 milijone evrov naj bi dobila za neposredna plačila kmetom, 636 milijonov evrov za razvoj podeželja, 34 milijonov pa za tržne ukrepe. Ta sredstva so po mnenju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. Ne odražajo niti ambicij reforme skupne kmetijske politike. Je pa ministrstvo pozdravilo povečanje sredstev za čebelarske programe.

Slovenija je ZN plačala preveč
Vlada je na dopisni seji sprejela sklep, s katerim se strinja s predlogom Sekretariata Združenih narodov glede delitve dolga nekdanje SFRJ do ZN, skladno s katerim bi Slovenija prejela dobroimetje v znesku 446.788 dolarjev (381.183 evrov). Slovenija je namreč svoj dolg preplačala v času po razglasitvi samostojnosti, so sporočili iz vlade. Po resoluciji ZN iz 24. decembra 2008 o dejanskem stanju neporavnanih obveznosti nekdanje SFRJ do ZN je bil večji del dolga, ki je znašal več kot 16 milijonov dolarjev, odpisan, tako da dolg znaša še 1,254 milijona dolarjev. Ob razdelitvi obveznosti pa se je pri Sloveniji izkazalo dobroimetje v višini 446.788 dolarjev.

Slovenci zamujajo s plačilom obveznosti
Slovenci sodijo med državljane EU z največ zamudami pri plačilu rednih obveznosti, kot so obroki posojil, najemnine in položnice, kažejo pred dnevi objavljeni podatki Eurostata. Delež je najvišji v Grčiji, najnižji v Nemčiji. V EU v povprečju s plačilom obveznosti zaostaja 10,4 odstotka ljudi, v Sloveniji pa okoli 17 odstotkov. Podatek je zanimiv tudi v luči dejstva, da sodijo slovenska gospodinjstva med najmanj zadolžena in najbolj varčna v EU. Glavni razlog za visoko slovensko uvrstitev namreč niso zamude pri plačilih obrokov hipotekarnih posojil ali najemnin.

Merklova z reformo za evrsko območje
Nemška kanclerka Angela Merkel je v pogovoru za nedeljsko izdajo nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung prvič predstavila svoja stališča glede obsežne reforme evrskega območja. Na tak način je odgovorila na načrte francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se zavzema za krepitev evro območja. V Evropski komisiji so ideje nemške kanclerke "za krepitev enotnosti in zmožnosti EU 27, da ukrepa v negotovem in nestabilnem svetu" pozdravili. Še zlasti pozdravljajo njeno strinjanje, da je treba dogovor o prihodnjem večletnem proračunu EU doseči pred evropskimi volitvami.

EU s postopkom proti Kitajski in ZDA
EU se je odločila, da sproži postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) tako proti ZDA zaradi uvedbe 25-odstotnih uvoznih carin na jeklo in desetodstotnih na aluminij kot proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine, je sporočila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. "Če se igralci v svetu ne držijo pravil, se lahko sistem zruši. Zato postopek pred WTO tako proti ZDA kot proti Kitajski. To kaže, da se ne postavljamo na nobeno stran, temveč se zavzemamo za multilateralni sistem in za globalno trgovino, ki temelji na skupnih pravilih," je poudarila komisarka.(TFL)