Člani komisije za nadzor javnih financ danes na zahtevo poslanske skupine Levica razpravljajo o pogajanjih z Madžarsko glede njenega sodelovanja v projektu drugi tir. V Levici se zavzemajo za ustavitev pogajanj, za katera vlada po njihovi oceni nima zakonske podlage. Ocenjujejo tudi, da Slovenija lahko drugi tir zgradi sama s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev na način, da v svojih rokah ohrani tako infrastrukturo kot prihodke od njene uporabe. Minister Peter Gašperšič pa je v torek pojasnil, da gre za partnerski odnos med državama, kjer obe strani nekaj pridobita. Poudaril je, da Slovenija ničesar ne daje oz. ne podarja, "to bo jasno v sporazumu, ki bo postal javen, ko bodo zadeve dogovorjene in ga bo obravnaval DZ".

Novo vrednotenje nepremičnin
Danes je začel veljati novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti glede zakonske opredelitve sistema vrednotenja in pravne varnosti lastnikov nepremičnin. Novi zakon določneje opredeljuje sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za potrebe obdavčenja. Lastniki bodo predvidoma po 1. avgustu 2019 prejeli obvestila o novih vrednostih in lahko začeli uveljavljati posebne okoliščine. Novi zakon bo tudi omogočil sodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, in sicer prek javnih razgrnitev predlogov modelov po občinah.

Dostopanje do informacij javnega značaja
Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se bo danes lotil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Predlog, ki so ga vložili koalicijski poslanci, je nastal na pobudo novinarskih organizacij, z njim pa želijo preprečiti zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku. Ko namreč organ, ki odloča o prošnji za dostop do informacije javnega značaja, v postopek pritegne tudi stranske udeležence, lahko ti za postopek najamejo odvetnika, stroške zanj pa mora v primeru, da s svojo zahtevo ni uspešen, plačati prosilec.

Noveliranje zakona o evidentiranju nepremičnin
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele zakona o evidentiranju nepremičnin, ki naj bi dal podlago za bolj kakovostne podatke v javnih evidencah. Del opozicije je bil do predloga kritičen, ker da se s prejemanjem po nepotrebnem hiti in novela ne bo dokončno uredila evidenc. Cilj novele zakona je ureditev evidentiranja in spreminjanja podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, ki se je izkazalo za pomanjkljivo, zlasti z vidika množičnega vrednotenja nepremičnin. Podatki se bodo v letih 2018 in 2019 izboljšali in bodo tako podlaga za kakovostnejše množično vrednotenje, je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Sprememb pri otroškem dodatku še ne bo
Poslanec Levice Miha Kordiš je v poslanski pobudi vlado ponovno pozval k izvzetju otroškega dodatka iz ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči. Pobudo podpira tudi osem nevladnih organizacij, ki so z javnim pismom že pozvale vlado k ukrepanju na tem področju. Če v dveh tednih ne bo ustreznega odziva vlade, so v Levici napovedali vložitev svojega predloga spremembe zakona. Podoben njihov predlog so sicer lani v DZ že zavrnili. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem pravijo, da bodo pripravili analize posledic izvzetja otroškega dodatka iz cenzusa, a sprememb v mandatu te vlade še ne bo.

Država mora plačati 17 milijonov odškodnine nadškofiji
Okrožno sodišče v Ljubljani je Nadškofiji Ljubljana v ponovljenem sojenju prisodilo 17,4 milijona evrov odškodnine zaradi dolgotrajnega vračanja mozirskih in dela pokljuških gozdov v postopku denacionalizacije, je poročal Dnevnik. Zavezanec za plačilo odškodnine je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kjer še proučujejo, ali se bodo pritožili. Za časnik so povedali, da denarja za izplačilo odškodnine nimajo dovolj, saj so njihovi edini prihodki zakupnine in v manjšem obsegu kupnine od prodaje nepremičnin in dohodki od storitev. Vsi ti dohodki pa znašajo okoli deset milijonov evrov letno.(TFL)