Javna naročila kot torišče zlorab

Postopki javnega naročanja so preveč formalistični in omogočajo zlorabe, zato so spremembe Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), če ne celo korenita reforma sistema nujno potrebni, so ugotavljali udeleženci včerajšnje okrogle mize v okviru Dnevov javnih naročil v Portorožu.

Po mnenju Alenke Avberšek iz GZS bi s tem privarčevali okoli pol milijarde evrov letno. Na okrogli mizi z naslovom Kaj bi bilo treba spremeniti v zakonu o javnem naročanju? je tako izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek ugotavljala, da se v javnem naročanju letno vrti okoli pet milijard evrov. Pri tem sama vidi s spremembo sistema javnega naročanja za najmanj deset odstotkov rezerv, in to "tam, kjer ne bi nikogar nič bolelo".

Po napovedi premiera Janeza Janše, da država napovedane stavke javnega sektorja ne bo plačala, so na vladni spletni strani pojasnili pravne podlage za področje stavke. Med drugim so zapisali, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, po zakonu uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače. Kot določa Zakon o stavki (ZStK), tako delavci v času stavke praviloma nimajo pravice do plače, razen če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Do nadomestila za čas stavke pa so delavci v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v RS upravičeni le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov.

Vlada je v včeraj sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ vključila pet ukrepov na prihodkovni strani proračuna. V zakonu so tako med drugim obdavčitev izjemnih dobičkov zaradi spremembe namembnosti zemljišč, posebni krizni davek na nepremičnine in dvig stopnje davka od dohodkov iz kapitala.

Vlado pa čaka tudi obravnava predloga novele Zakona o državnem tožilstvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je novela potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom, in ker so nekatere druge določbe zakona po njihovem mnenju nejasne, neprimerne ali pomanjkljive. Ena od sprememb, ki jo predvideva predlog novele, je odprava predhodnega posvetovanja, ki ga mora vodja tožilstva opraviti s kolegijem državnega tožilstva glede ustreznosti kandidatov za državne tožilce.
Na vrhovnem državnem tožilstvu pa so opozorili, da predlog sprememb jasno kaže na nesmiselnost in zgrešenost prenosa pristojnosti glede tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo.

Industrijska proizvodnja se je po sezonsko prilagojenih podatkih v območju evra februarja na mesečni ravni okrepila za 0,5 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je medtem industrijska proizvodnja februarja v primerjavi z januarjem skrčila za 0,2 odstotka.(TFL)