Dnevne zakonodajne novosti / 16. avgust 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
Zaščita NLB pred Hrvaško
Tema dneva

Veljati je začel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Zakon je pomemben v luči začetka prodaje treh četrtin NLB in za izplačilo lanskega bilančnega dobička NLB državi. S sprejetjem tega zakona se bo tokrat po prepričanju vlade ohranilo vrednost naložbe v NLB in nevtraliziralo vpliv sodnih odločb na ceno banke v prodajnem postopku. Hrvaška namreč kljub nasprotovanju Slovenije pravnomočno končuje sodne postopke glede neprenesenih deviznih vlog LB in s tem NLB nastaja škoda. Vlada je na dopisni seji že dala soglasje k sklenitvi pogodbe med NLB in skladom za nasledstvo.

Vlada o gospodarskih temah
Vlada je na torkovi dopisni seji sprejela poročilo o poslovanju Agencije za radioaktivne odpadke za 2017, v katerem ugotavlja, da predvidena dela in aktivnosti niso bile v celoti realizirane. Vlada se je seznanila z izvedbo strateškega razvojnega projekta za poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega sistema javnega naročanja. Vlada je izdala uredbo o izvajanju uredbe Evropske komisije o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah. Vlada je sprejela besedilo uredbe o spremembah uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata.

Denar za krajše čakalne vrste
Skupni odbor DZ je podprl spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, s katerim se za 35 milijonov evrov zvišujejo letošnji odhodki javne zdravstvene blagajne. V razpravi so poslanci med drugim opozorili, da dodatna sredstva še ne pomenijo popolne rešitve za skrajšanje čakalnih vrst. Fiskalni svet je ob tem opozoril, da dvig izdatkov ZZZS ni zadostno utemeljen in ni pripravljen na podlagi jesenskih makroekonomskih napovedi, kar je na seji izpostavil tudi predsednik fiskalnega sveta Davor Kračun. Prav tako po njegovem mnenju ni nobenega zagotovila, da okvir javne porabe ne bo presežen.

Razvojni program za mejne prehode
Vlada je potrdila, da se v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti nov projekt Vzdrževanje in oprema mejnih prehodov 2018-2020. Namen projekta je upravljanje in vzdrževanje mejnih prehodov in menjava dotrajane, zastarele, poškodovane opreme ter zagotavljanje schengenskih standardov, kar omogoča pogoje za učinkovito schengensko kontrolo. Ministrstvo za javno upravo je tako skupno prejelo slabih 3,6 milijona evrov. Upravljanje in vzdrževanje infrastrukture je 100-odstotno financirano iz evropskih sredstev, pri financiranju opreme pa je potrebna 25-odstotna slovenska udeležba.

Gospodarska rast rahlo navzgor
Območje z evrom je v drugem letošnjem trimesečju v četrtletni primerjavi zabeležilo 0,4-odstotno rast, glede na enako obdobje lani pa je bila rast 2,2-odstotna, je v drugi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat in tako obe prvi oceni izboljšal za 0,1 odstotne točke. Za celotno EU ocena rasti ostaja pri prav tako 0,4 oz. 2,2 odstotka. Obseg industrijske proizvodnje pa se je junija po sezonsko prilagojenih podatkih znižal za 0,7 odstotka v območju z evrom in za 0,4 odstotka v celotni EU, je še sporočil evropski statistični urad Eurostat. V medletni primerjavi se je obseg industrijske proizvodnje v obeh območjih povečal, in sicer v državah z evrom za 2,5 in v uniji za 2,6 odstotka.

Bruselj vztraja proti Poljski
Evropska komisija se je odločila, da bo proti Poljski nadaljevala postopek o ugotavljanju kršitev evropske zakonodaje zaradi zakona o vrhovnem sodišču. Odločila je, da bo Poljski poslala obrazloženo mnenje, naslednji korak pa je predložitev primera Sodišču EU. Varšava ima za sprejetje ustreznih ukrepov en mesec časa. Omenjeni zakon o vrhovnem sodišču znižuje upokojitveno starost sodnikov vrhovnega sodišča s 70 na 65 let, zaradi česar 27 od 72 sodnikov grozi prisilna upokojitev. V skladu z zakonom lahko sodniki, za katere velja znižana upokojitvena starost, zaprosijo predsednika Andrzeja Dudo za podaljšanje mandata za obdobje treh let z možnostjo enkratne obnovitve, pri čemer pa za odločitev predsednika niso opredeljena nobena merila in v primeru zavrnitve ni na voljo sodna presoja. (TFL)