V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu marcu 2018. Veljati ali uporabljati se je začelo 129 predpisov, prenehalo je veljati ali se uporabljati 42 predpisov, spremenilo pa se je 84 predpisov. Tako je na zadnji dan marca veljalo 859 zakonov in 19.489 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Kaos v normativni dejavnosti
Najbolj pereča področja, ki jih varuh človekovih pravic izpostavlja v poročilu za lani, so socialno-ekonomska slika ljudi in njihovo zdravje, slabo upravljanje in okoljska vprašanja, je na predstavitvi poročila dejala varuhinja Vlasta Nussdorfer. Izpostavljeno je tudi delovanje pravne države, saj je pri normativni dejavnosti kaos, je dodal njen namestnik Tone Dolčič. Organi ne spoštujejo resolucije o normativni dejavnosti, ki natančno določa pripravo predpisov. V sistemu, kjer je "gora predpisov", po njegovi oceni vlada kaos, žrtev pa so socialna država in centri za socialno delo.

DZ bo naznanil sum kaznivega dejanja
DZ je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva, proti nekdanjemu direktorju Teša Petru Dermolu pa kaznivo dejanje krive izpovedbe. DZ vladi tudi predlaga, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenje.

DZ podprl ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije
Državni zbor je s 40 glasovi za in šestimi proti podprl vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije. Ob tem je komisiji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. Izjema je le dokumentacija, ki jo je komisija pridobila na podlagi odredb sodišč. Predstavitev stališč poslanskih skupin je sicer pokazala, da imajo tako v koaliciji kot opoziciji nasprotujoča mnenja o ugotovitvah v zaključnem poročilu. V njem je komisija navedla tudi, da so vsi zdravstveni ministri od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj.

Izredna seja DZ zaradi devetih zakonov?
Poslanski skupini SMC in Levice se zavzemata za sklic še ene izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali devet zakonov, ki so jih v DZ vložili poslanci in so v zadnji fazi obravnave. Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer si namreč želijo, da vsi "zakoni dobijo epilog in da so sprejete dobre rešitve". Po njenih besedah gre za zakone, ki bodisi nimajo nobenih finančnih učinkov na državni proračun bodisi so ti tako minimalni, da jih je mogoče vračunati v že obstoječi finančni razrez. Kar nekaj teh zakonov bi tudi stopilo v veljavo šele leta 2020, je dodala.

Zastarelost medijske zakonodaje
Sodelujoči na okrogli mizi o vlogi in pomenu radijskih in televizijskih medijev v slovenskem prostoru so se zavzeli za novo medijsko zakonodajo, saj je obstoječa zastarela. Prav tako so opozorili na administrativno preobremenjenost zlasti manjših medijev. Medijska zbornica in Združenje radiodifuznih medijev pri GZS na potrebo po novem zakonu o medijih opozarjata že vrsto let, a se kljub načelni podpori ne spremeni nič. Predsednik sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je poudaril, da bi si mediji naredili veliko uslugo, če bi takrat, ko se spremembe pripravljajo, nastopali enotno.(TFL)