Ko so močnejši stiskali šibkejše

Dida Volk, univ. dipl. pravnica, je sodnica na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani in je ena izmed redkih predstavnikov sodstva, ki veliko časa posveča tudi predavanjem in širjenju znanja s področja gospodarskih sporov, stečajev, zavarovanja terjatev, prava nepremičnin in izvršilnega prava. Za njo je znano, da zelo rada reče, da je »pravo vendarle generalno prišlo od ljudi in je namenjeno ljudem in temu, da jim bo lažje in ne, da jim bo težje.«

V tokratnem pogovoru za torkov TFL Glasnik za marsikaterega pravnika »odkriva« pomembno novost v sicer kritiziranem Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). »Ker veliko delam na področju gradbenih sporov sem pri pogodbah neštetokrat, zlasti to velja za podizvajalske pogodbe, naletela na klavzulo 'plačal ti bom, ko bo investitor plačal meni'. Skladno z današnjo opredelitvijo očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, bi bila takšna pogodba nična. In za tako pomembno definicijo skorajda nihče sploh ne ve.«

V začetku julija je začela veljati novela Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr). Zveza potrošnikov opozarja na pomembno spremembo, ki nepremičninski družbi dovoljuje da sprejme denar od kupca ali prodajalca. Tej določbi Zveza potrošnikov ostro nasprotuje, saj v zakonu ni nobene omejitve glede razpolaganja s tem denarjem, poroča STA. Obstaja nevarnost, da bi bili potrošniki oškodovani, saj je nepremičninska družba navadna gospodarska družba, ki nima posebnega statusa in lahko prosto razpolaga s tem denarjem.
Ob tem v Zvezi potrošnikov še posebej opozarjajo, da pogodbo o prodaji ali nakupu nepremičnine večina potrošnikov sklene le nekajkrat v življenju, zato je pomembno izbrati dobrega nepremičninskega posrednika. Poudarjajo, da morajo potrošniki pred podpisom pogodbe o nepremičninskem posredovanju nujno poznati ključna zakonska pravila ter svoje pravice.

Podatki o izvozu na prebivalca po ugotovitvah ekonomista Jožeta Mencingerja ne potrjujejo nespornih resnic o zmanjševanju izvozne konkurenčnosti Slovenije. Gospodarska kriza z velikim zmanjšanjem trgovinske menjave izvozne konkurenčnosti Slovenije ni zmanjšala, ugotavlja ekonomist v publikaciji Gospodarska gibanja. Povsem enostavna primerjava z državami EU hitro pokaže, da stanje ni tako črno, kot ga slikajo nekateri ekonomisti in "ekonomisti", ki se, da bi stvari prikazali slabše kot so, na daleč izogibajo številk, trdi Mencinger.
Po vrednosti izvoza, preračunani na prebivalca, se je Slovenija v zadnjem desetletju s povprečnim zneskom 8200 evrov uvrščala na deveto mesto v EU. V tem času je rast izvoza za več kot četrtino presegala rast bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se Slovenija po navedbah avtorja uvršča v skupino držav z rastjo "odkrite" konkurenčnosti.

Ta teden je bila v register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov vnesena tisoča sončna elektrarna. Zmogljivost vseh tisočih sončnih elektrarn trenutno znaša 61,4 megavatov (MW), do konca leta pa naj bi se povzpela na 80 MW. Navedene zmogljivosti bodo na letni ravni proizvedle 84 gigavatnih ur električne energije oz. 0,6 odstotka celotne proizvedene električne energije, so sporočili iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije. (TFL)