Zakonodaja mnogo boljša od prakse

Mednarodni organizaciji Access Info Europe (Španija) in Centre for Law and Democracy (Kanada) sta v 89 državah izvedli raziskavo o kakovosti zakonodaje s področja dostopa do informacij javnega značaja. Rezultati so pokazali, kot poročajo iz urada informacijske pooblaščenke, da stare demokracije v Evropi zahodne države nimajo dobre zakonodaje predvsem zato, ker je zakonodaja stara in je ne obnavljajo v skladu s potrebami in razvojem te temeljne človekove pravice in niti ne kažejo nobene želje po prenovi.
Slovenija se je uvrstila na zavidljivo drugo mesto, vendar se je treba zavedati, da dobra zakonodaja ni garancija transparentnosti, če se ne izvaja tudi v praksi. Analiza namreč ni merila stanja duha in ignorance državnih uradnikov, kar se lepo vidi iz slovenske statistike molkov organa. V letu 2010 je Informacijski pooblaščenec prejel kar 361 pritožb zaradi molka organa, kar je 59 več kot v letu 2009 in kar 102 več kot v letu 2008.

Evropska komisija je včeraj zaprla šest postopkov proti Sloveniji na področju okoljske zakonodaje. Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal, da je v tem trenutku "vredno reči, da so se zadeve vendarle spremenile na bolje". Ocenil je tudi, da Slovenija v povprečju uspešno uresničuje evropsko zakonodajo. Pri dveh gre za prepočasen prenos okoljskega pravnega reda EU v slovensko zakonodajo, pri treh za napačen ali nepopoln prenos in pri enem za napačno izvajanje zakonodaje. Pri slednjem, ki je po komisarjevih besedah najpomembnejši, je šlo za pripravo porečij, ki segajo v mednarodna področja.

Vlada RS je na včerajšnji redni seji sprejela mnenje k predlogu zakona o poroštvu RS za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj pri Evropski investicijski banki. Vlada ne nasprotuje obravnavi predloga zakona. Hkrati pa meni, da je predlog zakona potrebno vsebinsko dopolniti z določbami, ki izhajajo iz že podpisane kreditne pogodbe med Evropsko investicijsko banko ter Termoelektrarno Šoštanj. Vlada je poleg te pripombe v svoje mnenje zapisala še nekaj pripomb, ki bi jih bilo treba obravnavati kot amandmaje k predlogu zakona o omenjenem poroštvu, je zapisano v poročilu za medije po seji vlade.

Člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so z dnevnega reda včerajšnje seje umaknili predlog Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). Ker bo imel DZ polne pristojnosti le še do oktobra, to v praksi pomeni, da je postopek sprejemanja omenjenega zakona v tem mandatu končan. Z novim zakonom o štipendiranju naj bi sicer preoblikovali štipendijski sistem in omogočili kombinacijo različnih štipendij. Med drugim je bila načrtovana ukinitev štipendij za mladoletne dijake, njihove družine pa bi prejemale višje otroške dodatke. Ravno ta predlog je naletel na največ kritik, kar se je pokazalo tudi ob javni predstavitvi mnenj v DZ.

STA je poročala, da bo Hrvaška pristopno pogodbo z EU podpisala 19. decembra na slovesnosti v Varšavi, je danes sporočilo poljsko predsedstvo EU. "Pripravljamo že povabila članicam EU in institucijam za slovesnost ob podpisu pogodbe," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal govorec poljskega predsedstva EU Konrad Niklewicz. (TFL)